Sprva folk-rockovsko usmerjena zasedba Tyrannosaurus Rex je v prvi polovici sedemdesetih pod skrajšanim imenom T. Rex pod taktirko karizmatičnega vodje Marca Bolana s serijo spevnih hitov in nenavadnim, samosvojim imidžem postala eden najpopularnejših aktov klasičnega / glam rocka svoje ere.

T. Rex so stavili na rock'n'roll z visoko seksualno konotacijo in umazanim zvokom, preprostimi ritmi in distorziranimi kitarami - vselej s prepoznavno vsebnostjo hipijevskega zvoka in vrednot. Medtem ko so njihovi vrstniki stavili na kohezivne, celostno povezane albume, je Bolan vedno vztrajal pri ideji kratkih, tri minute dolgih pesmi, ki so jim po prelomu šestdesetih v sedemdeseta s serijo hitov prinesle slavo in kup histeričnih najstniških oboževalk, zaradi česar se je tega obdobja po vzoru »Beatlomanije« prijel celo vzdevek »T. Rexomanija«. T. Rex so tudi po padcu popularnosti sredi sedemdesetih dejavno brcali naprej, vse do tragične avtomobilske nesreče leta 1977, ki je vzela mlado življenje njihovega frontmana, Marca Bolana. Bolan je v desetletjih, ki so medtem že minila od njegove smrti, postal kultna figura, velik vpliv T. Rex delovanja na razvoj rocka vseh barvnih odtenkov pa je njegov band za vedno ustoličil med nesmrtne promotorje rock'n'rolla.

Marc Bolan je odraščal v povojnem obdobju v okolišu Hackneya v severnem Londonu. Rodil se je očetu poljsko-rusko židovskih korenin, zato je bilo protivojno sporočilo v njegovi družini vedno močno prisotno. Že kot otrok se je zaljubil v poskočno glasbo in se poistovetil z izvajalci kot so Gene Vincent, Eddie Cochran, Arthur Crudup in Chuck Berry. Pri devetih letih je v dar dobil svojo prvo kitaro, njegov prvi bend Susie and the Hoops pa je nastal kar v šoli, ki jo je obiskoval do (vsega) petnajstega leta.

Marc Bolan je bil menda že od malega čeden fant, zato je kot najstnik služil denar kot fotomodel, predno se je sredi šestdesetih začel resneje ukvarjati z glasbo. Leta 1965 je pri založbi Decca izdal single The Wizard, dve leti kasneje pa se je pridružil proto punkovski zasedbi John's Children, ki pa je kljub uspešnim živim nastopom zaradi neuspeha prvih izdanih singlov že do konca leta 1967 razpadla. S tolkalistom Stevom Peregrinom Tookom je zato ustanovil svojo zasedbo Tyrannosaurus Rex in pri znameniti založbi EMI februarja 1968 izdal prvenec z gromozansko dolgim naslovom »My People Were Fair and Had Sky in Their Hair...But Now They're Content to Wear Stars on Their Brow«. Z albumom je duet zaplaval v vode psihadeličnega folk / rocka in pristal na 15. mestu najpopularjenših albumov, kot plod nenačrtovanega uspeha pa je že novembra istega leta izšel drugi album »Prophets, Seers & Sages, the Angels of the Ages«.

V tistem času je duet v svojem okolju že žel popularnost, tudi zaradi rednega koncertiranja, med drugim sta Bolan in Took leta 1968 nastopila tudi na brezplačnem koncertu v londonskem Hyde parku. Po izidu tretjega albuma »Unicorn« sta se glasbena pajdaša odpravila na ameriško turnejo, kjer sta sicer res požela simpatije podzemnega hipijevskega občestva, a generalno gledano je bila turneja neuspešna. Bolan je bil že od začetka gonilna sila zasedbe. Živel je v samosvojem svetu, svoj surealističen pogled na svet pa je med drugim razodel tudi v knjigi The Warlock Of Love, iz katere je nato črpal ideje za glasbena besedila. Že tako pravljičen pogled na svet je skozi njegove oči še bolj zameglilo predajanje drogam, v času hipijev in ljubezni popularnemu »razvedrilu« dolgolase mladine. Po končani ameriški turneji je Took zapustil skupino (po nekaterih virih naj bi pravzaprav dobil kar brco iz Bolanove strani), zamenjal ga je Mickey Finn, s katerim sta nato izdala album »A Beard of Stars« (1970).

Prelomni trenutek v karieri Marca Bolana je napočil konec leta 1970, ko je ime skupine skrajšal v T. Rex in izdal single Ride a White Swan s prenovljenim, električnim zvokom in poskočnim tempom, s čimer se je prilagodil smernicam, po katerih je "glasnejša" glasba iz lestvic začela izrinjati tradicionalnejše folk-rockerske napeve. 2. mesto je napovedalo uspešno prihodnost na novo definirane poti, saj je album »T. Rex« na lestvici ostal kar pol leta. Navdušen nad uspehom je Bolan zasedbo dopolnil s preostalimi člani: prišla sta basist Steve Currie in bobnar Bill Legend. Leta 1971 je dopolnjeni kolektiv izdal dva uspešna singla, Hot Love in Bang a Gong (Get It On), s katerimi so se prebili na sam vrh Britanije, na medijsko pozornost pa so zaradi premierne kotacije katerega izmed njihovih albumov naleteli tudi v Ameriki.

Takrat je T. Rexomanija v Angliji dobila zalet! Pojava Marca Bolana, ki je zajemala razmršene lase, živopisana oblačila, ekstravagantne modne dodatke kot so bile bleščice na obeh licih, klobuk in perjasti čevlji, je postala vsaj tako znana kot sama T. Rex glasba, s tem pa se je začela tudi klasična era britanskega glam rocka sedemdesetih, katerih vodilni predstavniki so bili »rockerski kameleon« David Bowie (mimogrede, Bolan je že v času Bowiejeve anonimnosti igral kitaro na njegovem singlu Prettiest Star), pa nadalje Slade, Sweet, Mott The Hoople...

»Electric Warrior« (jesen 1971) je bil prvi album, ki ga je posnel cel band, na prvem mestu v Britaniji pa je vztrajal neverjetnih šest tednov, za kar sta bila zaslužna tudi singla Telegram Sam in Metal Guru. Že pred izdajo je T. Rex založba Fly Records brez Bolanovega dovoljenja izdala singel Jeepster, zato so T. Rex nemudoma mahnili v objem konkurenčne založbe EMI, v okviru katere so odprli lastno blagovno znamko T. Rex Wax Co.

Naslednji album »The Slider« (1972) je bil že v prvih štirih dneh v Britaniji prodan v številki sto tisočih izvodov, s 17. mestom v Ameriki pa je postal tudi najuspešenjši T. Rex album onkraj Atlantika. Spomladi naslednjega leta je izšel »Tanx« s singloma 20th Century Boy in The Groover, T. Rex krivulja uspešnosti pa se je prvič v njihovi karieri obrnila navzdol. Poleti 1973 so se bandu pridružili ritem kitarist Jack Green in trije back vokalisti – ena izmed njih, ameriška soul pevka Gloria Jones, je kasneje postala Bolanovo dekle. Kljub silni popularnosti, ko so v prvih letih sedemdesetih let T. Rex kraljevali po britanskih lestvicah in so menda zapolnili kar 6% prometa celotne britanske glasbene industrije, se niso uspeli z nobenim singlom prebiti do sanjske številke milijona prodanih izvodov. Obča popularnost in prepoznavnost je Marcu Bolanu navrgla tudi ugledne glasbene prijatelje, med drugim Ringa Starra, Eltona Johna, Roda Stewarta, Johna Lennona...

Kljub konstantnemu menjavanju zasedbe so si novi albumi sredi sedemdesetih sledili eden za drugim, leta 1974 izdani »Zinc Alloy and the Hidden Riders of Tomorrow« je bil prvi, izdan pod imenom Marc Bolan & T. Rex. Bolan se je začel oddaljevati od producenta Tonyja Viscontija, ki je zvočno oblikoval vse prejšnje albume, s čimer je nesporni vodja banda na svoja pleča prevzel tudi zvočne in produkcijske manevre. »Bolan's Zip Gun« (1975) in »Futuristic Dragon« (1976) sta prinesla zahtevnejše aranžmaje, a je slaba kotacija na lestvicah le še potrdila zmanjšano zanimanje javnosti za nekdaj »vroče žemljice« britanskega rocka. Albume je Bolan izdajal kar iz Amerike, kamor se je sredi sedemdesetih za nekaj časa preselil.

Album »Dandy in the Underworld« je zabeležil skromen dvig prodajanosti, zavedajoč se nevarne situacije možnega zatona je Bolan začel pisati kolumne za glasbeni časopis Record Mirror in ustanovil neke vrste televizijski šov z imenom "Marc", v katerem je gostil tako mlade, obetajoče bende (denimo Generation X z Billyjem Idolom na čelu), kot tudi že preizkušene zvezde (Davida Bowie). Šov je osvežil Bolanovo popularnost, karizmatični glasbenik pa je s Tonyjem Newmanom in Herbiejem Flowersom avgusta 1977 ustanovil novo zasedbo, ki pa se ji zaradi približajočih se tragičnih dogodkov nikoli ni uspelo proslaviti.

Ko se je sredi septembra 1977, dva tedna pred 30. rojstnim dnevom, Bolan peljal iz nekega londonskega kluba proti domu, je njegova partnerica Gloria Jones izgubila oblast nad vozilom in se zaletela v obcestno drevo – Bolan je bil na mestu mrtev, medtem ko je Jonesova nesrečo preživela z nekaj zlomljenimi kostmi. Ironično je, da Bolan nikoli ni znal voziti in se je bal vožnje, pa čeprav so bili avtomobili njegova strast in pogost motiv v njegovi liriki, kot tak je menda posedoval tudi lastno zbirko avtomobilov prestižnih znamk. Bolanova smrt je močno odmevala v medijih, T. Rex so za kratek čas znova postali vroča roba, njegovega pogreba pa se je udeležila cela plejada britanskih glasbenikov. Ob 30-letnici smrti so leta 2007 na mestu prometne nesreče Bolanu v čast postavili spominsko ploščo z doprsnim kipom.

V prometni nesreči na Portugalskem je štiri leta kasneje umrl tudi T. Rex basist Steve Currie, tolkalista Mickeya Finna so leta 2003 pokopale težave z jetri (posledica dolgoletnega uživanja alkohola), tako da danes izmed originalne T. Rex postave živi samo še bobnar Bill Legend.

Kljub temu, da je v T. Rex glasbi pristno ujet duh časa, v katerem je nastala, veliko glasbenih velikanov še danes Marca Bolana in njegovo kompanijo navaja za pomemben vpliv na razvoj lastnega artizma, kar dokazuje, da T. Rex še dolgo ne bodo pristali na smetišču glasbene zgodovine.

Prevedel in uredil: Urban Bolta