Začetki 90-ih so pomenili leglo velikega števila mladih grunge zasedb širom ZDA. Mnogi izmed njih so bili sposobni vzeti inštrumente v roke in osnovati zasedbo, veliko manj pa jih je bilo sposobnih alternativni rock povesti v velike dvorane in stadione. Kljub obtožbam, da niso nič drugega kot bleda kopija soborcev Pearl Jam ali Alice in Chains pa so Stone Temple Pilots (STP) naredili vse, da si njihova glasba na specifičen način utre pot do poslušalstva širom sveta. Stadioni in dvorane so bili svoj čas prepolni razvpitih fanov skoraj tako kot z drogo napolnjen organizem njihovega vokalista Scotta Weilanda.

Način na katerega se začno prve minute njihove zgodbe je dokaj bizaren. Pred koncem 80-ih je v lokalnem klubu na Long Beachu nastopal vsem znani Black Flag, Scott Weiland se je med prerivanjem na poti od šanka do odra z pivom v roki zaletel v mladega basista Roberta DeLeoma. Ko sta tako začela skupno na pol pijano debato, sta mladca ugotovila, da si pravzaprav delita isto dekle in namesto, da bi se po fantovsko zanjo stepla, sta se veselo objela in se po njenem odhodu v Texas celo naselila v njeno stanovanje v San Diegu.

V kratkem sta se povezala z bobnarjem Ericom Kretzem in tako jim je za popolno postavo manjkal še kitarist. Ker ga po daljšem obdobju iskanja niso našli, so ga namesto tega ustvarili sami. Robertovega brata Deana so enostavno prepričali, da v roke vzame kitaro se preseli iz New Jerseya in zgodba o STP se je pričela.

Svoj prvi koncert so STP imeli v zdaj že daljnjem letu 1990 in sicer v znanem Whiskey klubu v Loa Angelesu. Takrat so je zasedba STP imenovala še Mighty Joe Young. Ime Stone Temple Pilots so fantje povzeli po naftni družbi S.T.P. in v bistvu ne pomeni nič specifičnega. Leta 1992 jih opazijo agenti založniških hiš in podpišejo pogodbo z Atlantic Records s katero v obdobju dveh let izdajo za njih dva najuspešnejša albuma.

"Core" iz 1992. in "Purple" iz 1994., s svojo odlično produkcijo in energičnostjo enostavnih skladb so do danes po vsem svetu prodali v preko 11 milijonih izvodov. Skladbe kot so "Creep", "Dead & Bloated", "Wicked Garden" s Corea, in "Vasoline", "Interstate Love Song" in "Still Remains" so postale ulzimativne himne alternativnega rocka, katerim niso mogli oporekati niti najbolj petični kritiki. Zgodba o uspehu je torej zaživela.

Kot se pogosto dogaja je frontman Scott Weiland spričo velikega zanosa in teže slave in divjih turnej podlegel zasvojenosti s trdimi drogami, zato se je skupina leta 1995 odločila za prisilno pavzo. Istega leta je bil Scott prijet zaradi ilegalnega posedovanja kokaina in heroina ter kasneje napoten na prisilno zdravljenje na kliniko za zdravljenje odvisnoti. Med sanacijo na kliniki pa so posamezne skladbe vseeno nastajalo, tako, da so STP takoj po njegovem odhodu s klinike izdali tretji album z naslovom "Tiny Music... Songs From The Vatican Gift Shop". Vendar je že tega istega leta 1996, Scott ponovno pristal na kliniki za odvisnike. Tako, da so STP odpovedali celotno nadaljevanje svetovne turneje, kar se je seveda odražalo tudi na prodajnih številkah albuma, ki še zdaleč ni požel uspeha svojih predhodnikov.

Tavajoč na relaciji med zapori in bolniškimi sobami je Weiland nekako uspel posneti svoj solo album z naslovom "12 Bar Blues", medtem, ko so sotali člani svoje ideje realizirali na začasnem projektu Talk Show, na katerem je vokale odpel Dave Coutts. Vse je kazalo, da to pomeni konec STP, medtem, ko so se člani brez velikega pompa ponovno zbrali, čeprav s Scottom v zaporu in posneli nov albm z naslovom "No. 4", ki je pridodal nekatere hite kot so "Down", "Sour Girl" in "Atlanta".

Šele leta 2000, končno trezen in svoboden je Weiland privoščil in omogočil STP dve uspešni turneji z Red Hot Chili Peppers in festivalom Return Of The Rock. Obenem leto 2000 predstavlja do tedaj najmanj stresno obdobje delovanja zasedbe in snemanje novega albuma z naslovom "Shangri - La Dee Da".

V tem trenutku je skupina obeležila svoje 12 leto delovanja in kar se novih albumov tiče, je bilo to od STP vse. Do danes so izdali ultimativni best album poimenovan "Thank You", kateri poleg največjih uspešnic vsebuje še 3urni DVD, ki vsebuje praktično vse kar si od STP lahko zaželite. In šele danes po toliko letih lahko ugotovite, da njihov uspeh ni bil od muh in, da do njega niso prišli kar tako, čez noč. Med drugim je zasedba prejela prestižno glasbeno nagrado Grammy in dve American Music nagradi ter par MTV in Billboard priznanj. Kljub temu, da so v posameznih skladbah precej seksistično nastojeni pa so sodelovali tudi v aktivističnih akcijah za zaščito zlorabljanja žensk.

Čeprav se uradno službeno niso nikoli razšli, je spričo nedavne neuspešne mini turneje po ZDA njihova glasbena kemija zakopana globoko pod zemljo. Kje tičijo razlogi? Droga, prenasičenje, Weilandova priključitev Velvet Revolver? Za zdaj so dogovori nejasni in zaviti v meglo. Vse več zasedb se vrača pod krinko lažne ali iskrene nostalgije, srha nastopanja ali enostavno denarja, ki jim polzi iz rok.

Če bo STP povratek uspel upamo, da bo to iz užitka do dobre glasbe in to so STP nekoč definitivno imeli.

prevedel in uredil: Thomas Breznik