Gordon Matthew Thomas Sumner (bolj znan po svojem odrskem vzdevku Sting) je britanski glasbenik, multiinštrumentalist, skladbopisec, aktivist in igralec. Bil je vodja legendarne britanske novovalovske skupine The Police, po prenehanju delovanja katerih se je sredi prve polovice osemdesetih podal na uspešno solo pot. Za svoje delo je prejel že 16 Grammyjev, kot član Police-ov je bil sprejet v Rock and Roll dvorano slavnih, revija Time pa ga je uvrstila tudi na lestvico stotih najbolj vplivnih Zemljanov. Sting je glasbenik, ki si ne zadaja mej in usvarja v vodah rocka, popa, jazza, reggaea, klasične in svetovne glasbe, zato zdaj že s skoraj štiri desetletja trajajočo kariero zagotovo spada med najpomembnejše britanske glasbenike kdajkoli.

MLADOST

Gordon Matthew Thomas Sumner (Sting) se je rodil 2. oktobra 1951 v mestecu Wallsend na severovzhodu Anglije, bil je najstarejši izmed štirih otrok inžinirja in mlekarja Ernsta Matthewa Summerja in frizerke Audrey Cowell. Odraščal je v bližini zgodovinsko pomembne ladjedelnice v Wallsendu, na katero se je izredno navezal. Mladi Gordon je očetu pogosto pomagal pri raznosu mleka, pri desetih letih pa se je že zaljubil v svojo prvo kitaro, ki jo je dobil od očetovega prijatelja - emigranta iz Španije.

Gordon je osnovno šolo obiskoval v Newcastlu. Kot mladenič je bil pogost obiskovalec nočnih klubov kot je bil A Go-Go, kjer je med drugim gledal nastope Creamov in Jimija Hendrixa, enega izmed svojih največjih vzornikov. Denar si je v mladih letih služil kot avtobusni sprevodnik in davčni uslužbenec, vse dokler se ni leta 1974 izšolal za učitelja. Dve leti je nato v Cramlingtonu delal kot učitelj razrednega pouka.

Sting je vseskozi kazal zanimanje za glasbo, v svojih dvajsetih letih je tako med vikendi pogosto nastopal z lokalnimi jazz bandi, kot so bili The Phoenix Jazzmen, The Newcastle Big Band in Last Exit. Ravno med nastopom z The Phoenix Jazzmen, ko je nastopal oblečen v komični rumeno črn pulover, se ga je tudi oprijel vzdevek, po katerem ga danes pozna cel svet. Vodja skupine Gordon Solomon je namreč menil, da spominja na čebelo, zato ga je poimenoval Sting (želo).

GLASBENA KARIERA: THE POLICE

V začetku leta 1977 se je Sting iz Newcastla preselil v London, kjer se je kmalu pridružil bobnarju Stewartu Copelandu in kitaristu Henryju Padovaniju (slednjega je kmalu zamenjal Andy Summers). Zametki novovalovske skupine The Police so bili tako položeni. Med leti 1978 in 1983 so The Police izdali pet sila uspešnih albumov in osvojili šest Grammyjev, kar jih je v začetku osemdesetih uvrščalo med najpopularnejše rock skupine tega planeta. Čeprav so v osnovi izhajali iz punka, so sčasoma svojemu zvoku dodali reggae ritem in minimalizem popa, zmagovita kombinacija je tako navrgla številne hite, še danes redne spremlevalce radijskih valov. Svoj poslednji album »Synchronicity« z njihovo najuspešnejšo skladbo Every Breath You Take so The Police izdali leta 1983, nato pa so prenehali z delovanjem, čeprav uradno niso nikoli razpadli. V dokumentarcu Last Play at Shea je Sting dejal, da se je za odhod iz skupine odločil sredi koncerta na njujorškem Shea Stadionu 18. avgusta 1983, saj je bil prepričan, da so tistega večera dosegli »Mount Everest« glasbene kariere. V naslednjih letih in desetletjih so člani benda zavračali kakršnekoli namige o ponovni združitvi, ki pa se je leta 2007 vseeno zgodila.

ZGODNJA SOLO KARIERA

Septembra 1981 je Sting prvič v karieri štiri večere zapored nastopil kot solo izvajalec, in sicer kot gost dobrodelne prireditve v organizaciji Amnesty International. Predstavil je solo izvedbi The Police hitov Roxanne in Message in a Bottle, vodil pa je tudi zvezdniško zasedbo, ki so jo tvorili še Eric Clapton, Jeff Beck, Phil Collins, Bob Geldof in Midge Ure (vsi izmed njih z izjemo Becka so kasneje nastopili tudi na znamenitem Live Aidu). Sting je z udeležbo na dobrodelni prireditvi začel s svojo humanitarno kariero, v kateri je ničkolikokrat tako ali drugače zbiral sredstva za razne družbene in socialne probleme. Leta 1982 je izdal solo single Spread a Little Happiness, lastno interpretacijo šestdeset let starega muzikla Mr. Cinders, s katerim se je v Veliki Britaniji presenetljivo uvrstil med vročih 20.

OSEMDESETA

Svoj prvi album »The Dream of the Blue Turtles« je izdal leta 1985 in na krilih hitov If You Love Somebody Set Them Free, Fortress Around Your Heart, Love Is the Seventh Wave ter Russians v manj kot letu dni prilezel do trojne platinaste naklade in Grammy nominacije za album leta. Na albumu, s katerim se je primerjavši z zvokom Policeov približal polju popa in jazza, so gostovali številni jazz glasbeniki, med drugim Kenny Kirkland, Darryl Jones, Omar Hakim in Branford Marsalis.

Istega leta je kot back vokalist sodeloval pri snemanju Dire Straits hita Money for Nothing, ki so ga skupaj zaigrali tudi na londonskem Wembley Stadionu na največjem dobrodelnem koncertu v zgodovini, Live Aid. V tem obdobju je gostoval tudi na albumih eminenc kot sta legendarni jazzer Miles Davis ter pop zvezdnik Phil Collins.

Svoj drugi album »...Nothing Like the Sun« (1987) s hiti We'll Be Together, Fragile, Englishman in New York ter Be Still My Beating Heart je Sting posvetil svoji materi, ki je preminula v obdobju pred njegovo izdajo. Naslednje leto je izdal zbirko petih pesmi »Nada como el sol« v portugalščini in španščini, do konca desetletja pa je sodeloval tudi z jazz aranžerjem Gilom Evansom in legendarnim Frankom Zappo, ki je Stinga vključil na svoj album »Broadway the Hard Way« (1988).

DEVETDESETA

Tretji solo plošček »The Soul Cages« (1991) je Sting posvetil preminulemu očetu. Za naslovno skladbo je osvojil Grammyja, še večja uspešnica pa je na ameriških tleh postala skladba All This Time. Istega leta je gostoval na skupnem albumu Eltona Johna in Bernie Taupin, sodeloval pa je tudi pri odrski zaživitvi Prokofieve kompozicije Peter in volk.

Leta 1993 je Sting z albumom »Ten Summoner's Tales« znova posegel po trojni platinasti nakladi in si prislužil novo Grammy nominacijo za album leta. Pri naslovu albuma se je Sting poigral iz svojega priimka (Summer), uspeh pa sta mu prinesli predvsem skladbi Fields of Gold ter If I Ever Lose My Faith in You.

Maja 1993 je za potrebe filma Demolition Man izdal priredbo lastne The Police skladbe Ghost in the Machine, skupaj z Bryanom Adamsom in Rodom Stewartom in pa je za filmsko uspešnico Trije Mušketirji zapel hit številka 1. All For Love. V Ameriki se je skladba na prvem mestu obdržala neverjetnih pet tednov, hkrati pa je to tudi edina Stingova skladba po obdobju Policeov, ki je v Ameriki posegla po samem vrhu. Istega leta je osvojil dva nova Grammyja in bil nominiran v še dodatnih treh kategorijah. Še pred koncem leta je izdal zbirko največjih uspešnic »Fields of Gold: The Best of Sting«, na povabilo pevke Vanesse Williams pa je gostoval tudi v njeni skladbi Sister Moon.

Njegov naslednji album »Mercury Falling« (1996) s singli Let Your Soul Be Your Pilot, You Still Touch Me ter I'm So Happy I Can't Stop Crying ni ponovil uspeha predhodnjika in je hitro izginil iz lestvic prodajanosti, je pa skladba I'm So Happy I Can't Stop Crying v izvedbi Tobyja Keitha leto zatem postala velik country hit. Istega leta je Sting gostoval v pesmi Tine Turner On Silent Wings, z brazilskim glasbenikom Tomom Jobimom pa je za potrebe albuma »Red Hot + Rio«, ki je opozarjal na problem AIDSa, posnel skladbo How Insensitive. Sting se je povezal tudi z grškim komponistom Georgeom Dalarasom pri atenskem nastopu pod imenom Moonlight, kar je bil eden redkih Stingovih popolnoma jazzovskih nastopov. Leta 1997 je s Puffom Daddyjem na podelitvi MTV glasbenih nagrad zaigral skladbo I'll Be Missing You v spomin na ustreljenega hip hoperja Notorius B.I.G.-a. 15. septembra istega leta se je znašel tudi med smetano glasbenikov (Phil Collins, Mark Knopfler, Eric Clapton, Elton John, Paul McCartney..), ki je nastopila v londonski Royal Albert Halli, kjer so zbirali denar za po vulkanskem izbruhu prizadete Karibske otoke.

NOVO TISOČLETJE

Tik pred koncem desetletja je Sting izdal nov album »Brand New Day«, ki je do januarja 2001 dosegel trikratno platinasto naklado, Stingu pa je za skladbo Brand New Day prinesel novega Grammyja. Na slovesni podelitvi je z Alžircem Chebom Mamijem zaigral drugi velik hit albuma, skladbo Desert Rose. Brez zapletov pa ni šlo - Sting se je na podelitev pripeljal v dragem Jaguarju, o čemer so imeli mediji v dneh po prireditvi veliko za napisati (Sting velja za aktivista tudi na okoljevarstvenemu področju).

V svoji vili v Figline Valdarnu v italijanski Toskani je posnel koncertni CD in DVD, nastop pa so prenašali tudi na medmrežju. Sting se je projekta lotil ravno nesrečnega 11. septembra 2001, ko so svet pretresli hudi teroristični napadi v Ameriki, zato vse do konca nastopa ni bilo jasno, če bo zaradi napetih čustvenih razmer Sting koncert sploh oddelal v polni časovnici. Odločil se je da se predstavi s polnim repertoarjem, že dva meseca kasneje je tako izšel DVD »...All This Time«, s posvetilom vsem, ki so tistega dne izgubili življenje. Nekaj mesecev kasneje je Sting nastopil tudi na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, Ameriki.

Konstantni uspehi so Stinga že davno ustoličili za glasbenega velikana, tako je že v prvih letih novega tisočletja začel s prejemanjem častnih nazivov in zaslug, med drugim je bil sprejet v Skladbopisateljsko dvorano slavnih, za glasbene zasluge je prejel najvišji čin britanskega imperija, na podelitvi nagrad Brit Awards v Londonu 2002 pa je prejel nagrado za njegov izvenserijski prispevek h glasbi. Za skladbo Whenever I Say Your Name iz novega albuma »Sacred Love« je skupaj s hip hop zvezdnico Mary J. Blige prejel novega Grammyja, na albumu pa je med drugim sodeloval tudi z mojstrom sitarja, Anoushko Shankarjem.

Leta 2004 je izšla Stingova avtobiografija, v naslednjih dveh letih pa je veliko koncertiral in med drugim julija 2005 nastopil tudi na novem vsesvetovnem koncertnem dobrodelnem dogodku Live 8. Oktobra 2006 je izšel album »Songs from the Labyrinth« s priredbami angleškega renesančnega skladatelja Johna Dowlanda, ki ga je Sting posnel z bošnjaškim mojstrom lutnje, Edinom Karamazovom. Čeprav album komercialno ni bil uspešen in je prejel mešane odzive, je glasbeno vedno odprti Sting nase prvič opozoril tudi v krogu ljubiteljev klasične glasbe.

Ponovno združeni The Police

V začetku leta 2007 so se kot blisk razširile govorice, da bi se utegnili The Police znova združiti, kar se je naposled udejanilo 11. februarja, ko so na podelitvi Grammyjem The Police v klasični postavi trojice Sting, Andy Summers in Stewart Copeland zaigrali skladbo Roxanne. Sledila je dobro leto dni dolga turneja, začenši z nastopom v Vancouvru, v sklopu katere so prečesali Severno Ameriko, Evropo, Južno Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Japonsko, poslovilni koncert pa so odigrali avgusta 2008 v njujorškem Madison Square Gardnu, kjer so se na odru ob Stingu pojavile tudi njegove tri hčerke.

Leta 2009 sta se Sting in Stevie Wonder znašla med glasbenimi gosti ameriškega predsednika Baracka Obame, istega leta pa je Sting veliko časa preživel v studiu, rezultat česar je bil oktobra izdani album »If on a Winter's Night...«, ki pa je znova prejel zgolj mešane kritike. Nastopil je na 25-letnici Rock and Roll dvorane slavnih, član katere je leta 2003 postal s The Police-i. Še pred koncem leta je odigral tudi koncert v Uzbekistanu, kljub temu, da je trdil, da je sponzor koncerta UNICEF, se je razvedelo, da mu je predsednik Islam Karimov plačal več kot milijon dolarjev visok honorar, kar je nanj znova usulo plaz kritik.

V letih 2010 / 11 je Sting koncertiral v podporo svežemu albumu »Symphonicities«, svetovna turneja pa se je ustavila tudi v ljubljanskih Stožicah. Revija Time je Stinga zaradi dolgoletne uspešne glasbene in aktivistične kariere uvrstila na svoj seznam stotih najbolj vplivnih ljudi tega planeta. Zadnja leta je Sting veliko energije vlagal v razvoj muzikala »The Last Ship«, ki bo premiero doživel junija 2014 v Čikagu, že pred tem pa je britanski glasbenik izdal istoimenski album.

AKTIVIZEM

Sting je velik politični aktivist in zagovornik človekovih pravic. Prvi korak v tej smeri je naredil leta 1981 z udeležbo na štirih zaporednih večerih v organizaciji svetovne nevladne organizacije Amnesty International, s katero je plodno sodeloval tudi v naslednjih desetletjih. Med leti 1986 in 1998 je tako oddelal številne dobrodelne dogodke in koncerte v organizaciji ameriške podružnice omenjene ustanove, leta 1986 je tako za tri koncerte znova združil celo The Police-e, ki so nastopili v sklopu turneje A Conspiracy of Hope, ki je opozarjala na kršenje človekovih pravic. Dve leti kasneje je s smetano glasbenikov, med katerimi nista manjkala niti Peter Gabriel in Bruce Springsteen, oddelal svetovno turnejo ob 40-letnici sprejetja Dekleracije o človekovih pravicah.

Sting se je skozi glasbo političnih in socialnih tem prvič dotaknil s skladbo Policeov Driven to Tears (1980), ki opozarja na problem svetovne lakote, štiri leta kasneje pa se je znašel tudi med promotorji kampanije Boba Geldofa »Nahranimo svet«. Leta 1988 je izdal single They Dance Alone s posvetilom vsem materam, ženam in hčerkam političnih nasprotnikov čilenskega diktatorja Pinocheta, ki so pod kruto diktaturo izginili. Na koncertu v Čilah in Argentini je kasneje to skaldbo tudi zaigral in celo zaplesal z nekaterimi od teh žena, kar je bil po lastnih besedah eden najbolj ganljivih trenutkov njegovega življenja.

Z ženo Trudie Styler sta ustanovila Fundacijo za ohranjanje deževnega gozda, s katero že od konca osemdesetih let dalje opozarjata na naravovarstvene težave v Južni Ameriki, kjer naftne in druge industrijske družbe uničujejo to zeleno celino. Južnoameriški biologi so Stingu v zahvalo po njem poimenovali eno od novoodkritih drevesnih žab.

Tudi v naslednjih letih je britanski glasbenik pogosto z nastopi v družbi eminentih glasbenih prijateljev nabiral denar v različne namene: za Karibske otoke, ki jih je leta 1997 prizadel hud izbruh vulkana, za družine žrtev terorističnega napada 11. septembra, za opustošeno jugovzhodno azijsko obalo, ki jo je leta 2004 prizadel katastrofalen cunami, s celotnim setom je nastopil tudi julija 2005 na prireditvi Live 8.

Urban Bolta, november 2013