Rojen je leta 1957 v Prilepu v Makedoniji in izhaja iz gledališke družine (njegov brat Goran je pisec iger). Kitaro je začel igrati pri trinajstih letih. Že v petem razredu osnovne šole je z basistom Bodanom Arsovskim ustanovil skupino VIS Jegulje. Nazačetku je igral bobne, kasneje je prevzel vlogo pevca. Kitarist je postal v skupini Iris, v kateri je bil skupaj z Arsovskim. Prvi resne nastope je imel s skupino Breg, ki jo je vodil klaviaturist Miki Petkovski.

V poznih najstniških letih, leta 1976, je skupaj z Arsovskim, klaviaturistom Nikolo Kokijem Dimuševskim in bobnarjem Dimitrijem Čučurovskim ustanovil skupino Leb i sol, ki je kmalu postala eno največjih imen na glasbenem prizorišču nekdanje Jugoslavije. Igrali so posebno zvrst glasbe - zmes tradicionalnih makedonskih ritmov in sodobnega rocka, in to celi dve desetletji pred svetovnim etno boomom.

Prvi nastop izven Makedonije so imeli leta 1977 v Novem Sadu, od tam so jih povabili na Omladinski festival v Subotico, kjer so dobili prvo nagrado.

1978 nastopijo na festivalu v Opatiji in v okviru rock večera za predelavo narodne pesmi "Aber dojde Donke" prejmejo nagrado za "najboljši umetniški vtis". Kmalu zatem se prebijejo v sam vrh jugoslovanske glasbene scene. Na drugem studijskem albumu ponudijo pesmi "Marija", "Akupunktura", "Uzvodno od tuge" in "Talasna dužina", za katero je tekst napisal Vlatkov brat Goran, sicer dramski pisec, ki je z Vlatkom velikokrat sodeloval tudi v kasnejših letih.

Leta 1978 je Vlatko gostoval na plošči "Stižemo" Laze Ristovskega in Ipeta Ivandića, ki je posneta v Londonu. Po glasovanju bralcev revije Jukebox tega leta 1978 osvojijo naslov "skupina leta", komisija iz Zagreba pa jim podeli takrat izjemno cenjeno nagrado "Sedam sekretara SKOJ-a".

Leta 1979 so posneli tretji album "Ručni rad", na katerem se za odtenek približajo jazz vplivom, najvidnejše pesmi z albuma pa so "Kumova slama", "Ručni rad" in "Verni pas". Po izidu plošče Kokija zamenja Miki Petzrovski, ki pa skupino zapusti že l.1980 in odide v Kanado. Skupina nadaljuje delo kot trio in naredi glasbo za gledališke predstave "Divlje meso", "Lepa Vida" in "Sretna nova 1949".

Po izidu plošče "Beskonačno" leta 1981 pride do novih zamenjav v skupini.
1982 nastane album "Sledovanje", ki prinese več vokalnih pesmi, "Nosim tvoj žig" pa postane radijski hit. Istega leta se z gledališčem KPGT odpravijo za dva meseca in pol na gostovanje po Ameriki, kjer nastopajo po klubih s skupino Big Country.

Sledijo plošče "Akustična trauma", "Kalabak", "Tangenta", "Zvučni zid", "Kao kakao", "Putujemo", "Zodiac", "Live in New York" in zadnji, dvojni album "Antology", s katerim so 1996 zaključili delovanje.

Še pred razpadom benda je Stefanovski objavil prvi solo album "Cowboys and Indians".
Po razpadu Leb i Sol je Vlatko Stefanovski razvil izredno uspešno solo kariero in utrdil sloves vsestranskega glasbenika, ki mojstrsko preigrava različne žanre, etno, ambientalno glasbo in klasični blues. Leta 1996 je ustanovil Trio, s katerim navdušuje po evropskih in ameriških odrih, od Makedonije, do ZDA, Kanade, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Nizozemske, Hrvaške, Grčije, BiH, Bolgarije, nastopajo pa na različnih prizoriščih, od klubov, do velikih stadionov s 15.000 obiskovalci. V zasedbi sta poleg njega izjemen talent, bobnar Mihail Parusev in basist Pop Hristov, clan Makedonske filharmonije.

Leta 1998 je z novoformiranim bendom objavil album "Vlatko Stefanovski trio". Od leta 1998 tudi intenzivno sodeluje z znanim kitaristom Miroslavom Tadićem, "bratom dvojčkom" iz dežele kitare, Kalifornije. Tadić je sodeloval na njegovem albumu "Kruševo". Album sta promovirala s tremi koncerti v Los Angelesu in v Skopju, na Jazz festivalu 1998. Sicer pa je v zadnjih letih v okviru različnih projektov sodeloval z odličnimi glasbeniki, kot so Bojan Zulfikarpašić, Manu Katche, Toni Levin, Gibboni in drugi. Sodeloval je na zadnjih treh Gibbonijevih albumih in z njim nastopal na številnih velikih koncertih.

Plod sodelovanja z izvrstnima glasbenikoma Allom DiMeolo in Allanom Holdsworthom pa je album "Tretja majka"(2004).

S pianistom Bojanom Zulfikarpašićem je igral in snemal v Franciji, kjer Zulfikarpašić ustanovil skupino "Koreni". Je tudi član skupine Balkan Horses Band, v kateri so združeni odlični glasbeniki iz sedmih balkanskih držav.

Vlatko Stefanovski veliko ustvarja tudi za film, gledališče in balet. Rezultati njegovih pogostih izletov v svet filma in gledališča so album "Sarajevo" z glasbo za istoimensko predstavo, ki jo je napisal njegov brat Goran, režiral pa Slobodan Unkovski, pa soundtrack za film "Gypsy Magic" Stoleta Popova, na katerem je tudi eden njegovih najuspešnejših singlov "Gypsy Song". Njegova glasba za film "Gipsy Magic" je postala že antologijska. Napisal je tudi glasbo za film "Journey To The Sun" turškega režiserja Yesima Ustaoglua, ki je osvojil dve nagradi na filmskem festivalu v Berlinu leta 1999.