Po tem, ko je Bruce Springsteen alias "The Boss" (rojen 23.9.1949 kot Bruce Frederick Joseph Springsteen) leta 1975 prvič vidneje opozoril nase in svojo glasbo, so ga glasbeni kritiki takoj označevali kot glasbenega mesijo. Po več kot desetletju mučnega prizadevanja prodreti na glasbeno sceno je Springsteenu uspelo izoblikovati še dane zanj značilno mešanico bujnosti 50ih in rocka 60ih združenega v stil 70ih let prejšnjega stoletja. Kritiki so ga označevali kot mešanico rockerja Jerry Lee Lewisa z zahtevno liriko Boba Dylana. Njegovi koncerti še dandanes predstavljajo pravcate religiozne ceremonije vsega kar je v glasbi pravzaprav vrednega. Svoj čas je neki glasbeni kritik spričo očaranosti nad njegovim glasbenim izročilom pustil službo kritika in postal Bossov manager.

Vendar pa njegov hosana, ko je bilo govora o odnosu medijev in založniških hišah le ni bil vedno tako z rožicami postlan. Springsteen je v 70ih sicer pristal na naslovnicah Timea in Newsweeka, vendar sta se obe reviji izključno ukvarjali z njegovim fenomenom in ne njegovo glasbo kar pa je bil vedno Bossov cilj. Springsteenov album Born to Run, je postal hit in ga kaj hitro preselil na velike koncerten arene. Tri dekade kasneje, se Springsteen še vedno lahko s ponosom obrne na omenjeni album, ki mu je med drugim prinesel razprodane stadione, nagradi Grammy in Oskar ter množico imitatorjev, ki so ustvarili njegove množične glasbene klone in podzvrsti. In kljub temu, če ne bi vse od leta 1975 posnel nobenega albuma več, bi mu ostalo dovolj materiala za dandanašnje zelo popularne Graatest Hits izdaje albumov.

Springsteen je odrasel v južnem New Jerseyu in se rock & rollu posvetil že kot najstnik, ko je nastopal v številnih lokalnih zasedbah, vse od 60ih let naprej. Stilsko je bil opredeljen vse od garažnega rocka pa do power trio bluesa. V začetku 70ih poskusi srečo kot pevec/tekstopisec v folk zasedbi Greenwich Village. Leta 1972 prvič podpiše za Columbio in k sodelovnaju povabi množico glasbenih kolegov iz New Jerseya s katerimi je že do tedaj sodeloval vrsto let. Rezultat omenjenega dela je bil posnetek nastopa Greetings from Asbury Park, N.J. (Januar 1973), ki je ostal precej prezrt vse do nedavne ponovne izdaje. Otvoritvena skladba zasedbe Manfred Mann's Earth Band imenovana "Blinded by the Light," jih je šele štiri leta po izidu ponesla do prvega mesta lokalnih lestvic. Tako prvenec kot drugi album The Wild, the Innocent & the E Street Shuffle (September 1973) v takratnem obdobju nista požela odmevne kritike, vendar sta se vse do danes prodala v zavidljivi platinasti nakladi.

Sledi leto 1974 in Springsteen se odloči osnovati svojo stalno spremljevalno zasedbo, ki jo poimenuje z The E Street Band. Zasedbo tvorijo skaksofonist Clarence Clemons, spremljevalni kitarist "Miami" Steve Van Zandt, organist Danny Federici, pianist Roy Bittan, basist Garry Tallent, in bobnar Max Weinberg. Z omenjeno zasedbo se poda na veliki lov za uspehom in obenem posname svoj tretji že omenjeni album Born to Run (1975). Columbia mu ponudi še tretjo možnost in Bruce jo spričo uspeha uspe ubraniti. Naslovna skladba Born to Run mestoma zasede Top 40, medtem, ko album kotira še višje in sicer na Top Ten najbolje prodajanih albumov. Springsteen je moral premagati še eno oviro do svojega popolnega uspeha in to je bila osvoboditev izpod managerskega jarma ter snemati in nastopati še pogosteje. Sledilo je mučno obdobje sodnih obravnav s prejšnjim managerjem in minilo je nekaj let. Medtem se je spremenil glasbeni svet in precej kritikov se je spričo trendovske popularnosti soft rocka, heavy metala in art rocka obrnilo stran od Springsteenovega folk rock izročila. Springsteen jim je junija 1978 odgovoril s svojim četrtim albumom Darkness on the Edge of Town. Album je bil zelo soliden, vendar pa so bile takratne struje punk/new wavea premočne in so ga pahnile iz čela v zaledje mainstreama. Poleg omenjenega pa so se pojavile še vzporednice kot so Bob Sieger in Springsteen je namesto tega zvenel kot posnemovalec in ne ustanovitelj omenjenega žanra. Springsteenu se je kljub temu uspelo nekako prebiti in ohraniti poslušalstvo delovnega razreda, kateremu je bila njegova glasba pisana na kožo. The Boss je s tem postal nekakšen borec za delovske pravice in predstavnik delovega razreda. Sledi oktober leta 1980 in Springsteen se oddolži svojim oboževalcem z dvojnim albumom The River. Album takoj osvoji srca poslušalcev in lestvice, skladba "Hungry Heart" pa prvič zasede prvo mesto Top Ten hitov. Springsteen si pridobi ustrezno spoštovanje in prvič privošči osebno izpovedni izlet v obliki albuma Nebraska (September 1982). Album je na vinilu vseboval v bistvu virtualno demo posnetke. Namesto turneje si The Boss raje omisli počitek, posledica pa je odhod kitarista Van Zandta, ki ga začasno nadomesti kitarist Nils Lofgren.

Odmor je očitno Bruceu koristil saj leto 1984 zanj v komercialnem smislu predstavlja odločilno prelomnico. Junija 1984 izda album 1984, ki ga spremlja dvoletna svetovna turneja. Album takoj navrže sedem hit singlov in se proda v preko 10 milijonih izvodov ter povzdigne Springsteena v pop nebesa ob bok Michael Jacksonu in Princeu. Po skoraj enoletni turneji 1986/87, med premorom izda 5-LP/3-CD album Live/1975-85, ki zopet vlada na lestvicah.

Karakterno se Springsteen oktobra leta 1987 zopet vrne z osebno izpovednim in introvertiranim albumom Tunnel of Love. Glavna tematika albuma je prežeta z njegovimi emocijami okoli razveze s prvo soprogo. Kmalu po razvezi se Bruce poroči s Patti Scialfa, sicer stalno članico E Street Banda. Sledi ponovna maratonska turneja in objava razpada E Street Banda, novembra 1989 po 15ih letih skupnega dela. Marca 1992 Bruce istočasno izda dva albuma Human Touch in Lucky Town za katera se žal izkaže, da ne nosita iste teže uspeha kot predhodnik. Jeseni istega leta Springsteen izda še MTV unplugged (čeprav je resnično akustična samo ena skladba). Posnetek izvira iz nastopa v Evropi leta 1993.

Po izdaji albuma Springsteen nadaljuje turnejo vse do julija 1993. Jeseni istega leta posname soundtrack album za istoimenski film "Streets of Philadelphia", ki govori o umirajočem bolniku obelelim za AIDSom. Pesem v letu 1994 postane Top Ten hit in naslednje leto 1995 osvoji Grammya za najboljšo skladbo. V istem obdobju Springsteen ponovno osveži svojo kolekcijo albumov Greatest Hits (februar 1995). Za ta projekt pa ponovno angažira svojo spremljevalno zasedbo E Street Band, s katero posname nekaj novih skaldb. Album v trenutku postane best seller, Springsteen pa ga ponovno pospremi z še enim osebnoizpovednim albumom The Ghost of Tom Joad (November 1995). Ponovno sledi akustična solo turneja. Leta 1999, ko Springsteena častno vpišejo v Rock & Roll Hall of Fame se v popolni postavi ponovno zbere E Street Band (vključujoč oba, tako Lofgrena kot Van Zandta) in se odpravi na svetovno turnejo, ki se zavleče vse do sredine leta 2000. Iz tega obdobja izvira tudi zabeležen nastop in album Live in New York City. Po tem Springsteen izda svoj prvi dolgometražni album vse od leta 1984 in albuma Born in the U.S.A. in prvi album z novim materialom po albumu The Ghost of Tom Joad. Glavna tematika je prežeta z napadom na WTC trgovinski center, album pa nosi pomenljiv naslov The Rising (julij 2002). Po uspešni podporni turneji leta 2005 izda še album Devils & Dust, ki mu leto kasneje sledi še projekt cover albuma We Shall Overcome: The Seeger Sessions. Album je v celoti posvečen skladbam Pete Seegerja, posnet je v cerkvi v središču Dublina izide pa leta 2007 tako kot v CD kot DVD obliki. Po kratkem predahu se Springsteen vrne v studio, kjer z E Street Bandom posname in izda album The Magic (jesen 2007).

prevedel in uredil: Thomas Breznik