Leta 1981 je skladba Jessie's Girl postala eden od glavnih hitov na svetovnih lestvicah ... Album Working Class Dog je bil med najbolj prodajanimi, televizjska limonada General Hospital, kjer je Rick igral vlogo zdravnika Noaha Drakea pa svetovna uspešnica! Rick Springfield je pri 32 letih končno uspel v svetu šovbiznisa. Leta 1982 je prejel grammyja za najboljši moški vokal v zgoraj omenjeni skladbi, ki mu je prinesla svetovni uspeh. Pa vendar življenje Ricka Springfielda ni bilo vedno tako lepo. Prav nasprotno.

Rick (Richard Lewis Springthorpe) se je rodil 23.avgusta, 1949 v Sydneyu. Kot sin oficirja je odraščal v različnih avstralskih mestih, največ v Melbournu. Rick, ki je še danes velik oboževalec Beatlov, je v letu 1967 zaradi glasbene kariere, ki jo je pričel v bendu Rock House, prekinil šolanje. Z bendom je odpotoval v Vietnam (igrali so za vojake, ki so se tam borili), kjer so se ravno v tem času odvijali najhujši boji vietnamske vojne.

Skupina Rock House ni dolgo delovala. Rick se je pridružil avstralski najstniški zasedbi Zoot, kjer je razvil svoj kreativni potencial pisanja pesmi ter nastopanja na odru. Ker je očitno postal 'prevelik', so ga člani skupine nagnali iz benda.

Leta 1971 je posnel svoj prvi solo hit Speak To The Sky. Opazile so ga glasbene založbe iz ZDA.
Rick se je preselil v Kalifornijo. Njegov prvi album Beginnings se je v prodaji pojavil leta 1972. Na (njegovo) žalost pa ga je menedžment prodajal kot najstniškega idola. Nobena radijska postaja ga ni jemala resno in album je posledično dobesedno propadel. Kljub propadlemu prvencu, pa mu je menežment uredil pogodbo z drugo založbo in leta 1973 je izšel njegov drugi album Comic Book Heroes. V nekaj skladbah se je spopadel s kritikami, ki jih je doživel, pa vendar ga le-ti in radijske postaje še vedno niso jemale resno in tudi drugi album ni doživel uspeha. Rick je ostal brez pogodbe. Leta 1974 je Rick ustvaril glasbo za risano serijo Mission Magic, snemal pa tudi skladbe za naslednji album, ki naj bi izšel v istem letu, toda izšel ni nikoli. Bolj kot zaradi glasbe, se Rick v medijih pojavljal zaradi svoje prve resne zveze s 15-letno Lindo Blair (zvezdo filma Izganjalec Hudiča). Njuno razmerje je trajalo leto dni … Njuno prijateljstvo pa se je nadaljevalo in še danes se redno slišita in vidita.

Leto 1975 je bilo najtežje v njegovem življenju. Brez službe in brez prihodnosti, v popolni depresiji, je razmišljal celo o samomoru. K sreči pa je prevladala želja po življenju. Odpustil je oba menedžerja, se vpisal na študij igre in se posvetil igralskemu poklicu. Med študijem je uspel posneti tudi novi album z naslovom Wait For The Night, ki je navkljub vsem težavam leta 1976 le ugledal luč sveta.

Naslednjih nekaj let se Rick preživljal predvsem z denarjem od igranja, vendar glasbe ni postavil na stranski tir, saj je bila glasba njegova največja strast. Naslednji album je snemal v nočnih urah, saj si le takrat lahko privoščil najem studia. Album Working Class Dog je izšel leta 1981. Rick je preživel depresijo in slabe čase ter doživel svetovno slavo. Ravno, ko je imel občutek, da se mu je sreča končno nasmehnila in da je dosegel svoje sanje, ga je življenje ponovno udarilo. Umrl je njegov oče, človek, ki mu je vedno stal ob strani in ga podpiral. Bil je 24. april, 1981 – dan, ki je za vedno ostal v njegovem spominu.

Naslednji album Success Hasn't Spoiled Me Yet, kateremu se je posvetil med snemanjem limonade General Hospital in med turnejo po ZDA, je izšel že leta 1982. Rick je bil takrat zelo zaposlen in ko mu je leta 1983 pretekla pogodba za snemanje televizijske serije, se je lahko končno posvetil le glasbi. Bolj zrela zunanjost in album Living In Oz sta Ricka oddaljili od neželene oznake najstniškega idola … Tudi v očeh kritikov in medijev je končno postal pravi glasbenik. Skladba Affair Of The Heart je Ricku prinesla drugo nominacijo za grammyja. Naslednji Rickov korak je bil film. Kljub ponudbam za nekaj zanimivih vlog, se je odločil nekoliko svojeglavo in posnel film, v katerem je nastopal v glavni vlogi. Film Hard To Hold ni bil nič posebnega, Rick je v bistvu igral kar samega sebe – rockerja. Filmska glasba (album Hard To Hold) pa je bila velika uspešnica, skladba Love Somebody pa največjih hit . Na albumu sta se s skladbami I Go Swimming in When The Lights Go Down, pojavila tudi Peter Gabriel in Graham Parker, Rick pa je v skladbi Taxi Dancing zapel v duetu z Randy Crawford. Istega leta se je Rick tudi poročil.

Leto 1985 je Ricku prineslo veliko zadovoljstva tako v profesionalnem kot tudi zasebnem življenju.
Album Tao je postal velika uspešnica, turneja je bila razprodana, Rick pa je nastopil tudi na legendarnem koncertu Live Aid. Žena Barbara mu je rodila prvega sina, Liama. Sinovo rojstvo je Ricku povzročilo nemalo čustvenih vprašanj. Spraševal se je ali je sploh sposoben biti dober oče in mož … Vse čustvene težave je izlil na svoj najbolj osebni album – Rock Of Life, ki se v trgovinah pojavil leta 1988. Izdelek po prodaji sicer ni dosegel svojih predhodnikov, poznavalci pa menijo, da je to komercialno najbolj spregledan album osemdesetih let. Izdaji albuma bi morala slediti svetovna turneja, vendar se je Rick nekaj tednov pred začetkom turneje ponesrečil z motorjem, zato je moral celotno turnejo odpovedati. Žal pa ni ostalo le pri odpovedi turneje. Rick je izginil z glasbenega prizorišča in se je v celoti posvetil družini … Občasno se je sicer pojavil v kakšnem nizkoproračunskem filmu.

Poizkus glasbene vrnitve in nadaljevanka High Tide
Po nekajletni odsotnosti se je Rick poskusil vrniti na glasbeno sceno. Odpravil se na turnejo, kjer je sprevidel, da ga oboževalci še vedno zelo upoštevajo, zato je začel s pripravami na snemanje novega albuma. Priprave pa je prekinila ponudba za snemanje detektivske komedije High Tide. Rick se je namesto glasbi zopet posvetil igralstvu. Oboževalci so bili zopet razočarani, pa vendar potrpežljivi. Ko so po treh sezonah serijo ukinili, so si Rickovi oboževalci dobesedno oddahnili. Zopet je napočil čas za glasbo.

Z glasbenima kolegoma Timom Piercom (z Rickom je sodeloval od začetka osemdesetih) in Bobom Marlettom je izdal album Sahara Snow. Ta je tudi zaradi spleta doživel precejšen uspeh; V spletnih trgovinah je bil album v celoti razprodan. Leta 1998 se je Rick zopet odpravil na turnejo, na kateri je predstavil še neizdani album Karma, ki je izšel leta 1999. Na leto in pol trajajoči turneji po ZDA ga je videlo več kot dva milijona ljudi.

Leta 2001 pa je izdal še koncertni album The Greatest Hits...Alive, ki je bil posnet v sklopu zgoraj omenjene turneje.

Januarja, 2001 je Rick v Las Vegasu začel z nastopanjem v predstavi EFX Alive, katere ponovitve so trajale kar dve leti. Takoj zatem se je zopet vrnil k svoji največji ljubezni – glasbi. Album shock/denial/anger/acceptance se je v prodaji pojavil leta 2004. Rick je bil s tem izdelkom po vseh teh letih končno zadovoljil tudi najbolj neusmiljene kritike.

Leta 2005 je Rick zamenjal menedžement in izdal album priredb z naslovom The Day After Yesterday. Album je zbirka skladb, za katere sam Rick pravi, da si želi da bi jih napisal on sam. Te skladbe so Broken Wings (original Mr. Mister), Human (original Human League), Baker Street (original Gerry Rafferty), Waiting For A Girl Like You (original Foreigner), For No One (original The Beatles) in Imagine (original John Lennon). Po dvajsteih letih se je leta 2006 spet pojavil v TV seriji General Hospital in sicer v vlogi malce zapitega zdravnika Noaha Drakea. Očitno dobremu 'dohtarju' leta niso prizanesla in je alkohol naredil svoje. Leta 2008 je izšel nov album, verjetno najboljši po osebnoizpovednemu Rock Of Life, z naslovom Venus In Overdrive.

Rick je od leta 2008 zopet na turneji. Končno ga bo pot zanesla, pa čeprav samo na 'mini' turnejo, tudi na Stari kontinent. Bil je resnično že skrajni čas. Evropski oboževalci ga čakajo že 25 let in so nad njim že skoraj obupali.

Bojan Horvat