Ustanovitev in prva leta (1981-1984)
Veliko je poznavalcev in ljubiteljev, ki znajo potrditi, da je bilo prvo seme, iz katerega so vzklili Soundgarden, posejano že davnega leta 1981, ko sta se srečala Kim Thayil in Hiro Yamamoto (basist v zasedbi vse do leta 1988) srečala v Park Forestu, illinoiškem okraju, v katerem sta živela ter ustanovila svojo prvo skupno zasedbo. Nato sta se, po uspešno zaključenem šolanju na srednji šoli Rich East, odpravila dopolnjevati svoja znanja na študij v Olympijo, Washington, kjer sta se vpislala na Evergreen State College. Settle ni bil predaleč in vpliv glasbene srenje je požel občudovanje tudi pri njima. Thayil se je preselil v Seattle in po petih letih uspešno zaključi študij filozofije.
Verjetno najzgodnejša inkarnacija skupine Soundgarden je bila skupina, s katero so preigravali priredbe, a je kmalu razpadla- skupina se je imenovala The Shemps. Ustanovitelj te zasedbe je bil Thayilov cimer Matt Dentino. Chris Cornell, takrat še devetnajstletni mladec, je svojo glasbeno pot v zasedbi začel najprej kot bobnar, a je kmalu želel še bolj aktivno sodelovati v procesu glasbenega ustvarjanja. Cornell se teh časov spominja takole:
"Zmeraj sem menil, da bi iz mene nastal tako izvrsten bobnar, da bi po mojih uslugah posegale najboljše skupine na svetu, a sem kmalu opustil tak odnos in mišljenje."
Raje je posegel po mikrofonu ter poskusil peti. Cornell se je tako odzval na oglas, ki ga je objavil Dentino ter se pridruži The Shrempsom kot pevec. Yamamoto je bil takratnji basist zasedbe, a skupino zapusti, na njegovo mesto pa vstopi Kim Thayil.
"Ko sem srečal Chrisa sem dobil prvi vtis kot da je to en tip, ki je ravno zapustil mornarico ali kaj podobnega. Imel je kratko pričesko in zelo uglasjeno se je oblačil. Imel pa je izjemen glas- čeprav smo izvajali usran material. Dentino je bil obseden z že davno umrlimi ljudmi, tako smo z The Shemps igrali predvsem pesmi skupin kot so The Doors, Hendrix, Otis Redding, Buddy Holly in podobnih."
Edina povsem njihova skladba je bila Dentinova pesem 'Marilyn Monroe' ("We're all looking for Marilyn Monroe/She's just a girl that I could go for . . .").
Cornell in Thayil se kmalu začneta družiti še z dvema glasbenikoma- Mattom Cameronom in Benom Shepherdom. Cameron je takrat tolkel na bobne v zasedbi Feedback, ki se kmalu preimenuje v Skin Yard, Shepherd pa je bil kitarist v lokalni hardcorovski zasedbi March Of Times. Največji uspeh s to zasedbo, pravi Ben, je bilo to, da so prodali par posnetkov na Finsko, srečajo pa se tudi z legendarnim pevcem skupine Dead Kennedys Jellom Biafro- ker mu je bilo neznansko všeč ime, ki so si ga fantje nadeli.
Leta 1984 The Shemps razpadejo ter izginejo v ropotarnici zgodovine. Cornell pa se, da bi ubežal neznosnemu cimru, preseli k Yamamoti.
"Jaz sem bil bobnar, on pa je bil basist, zato je bilo skoraj da neizbežno, da sva ustanovila skupino."
Potem, ko sta preizkusila kopico kitaristov, sta k sodelovanju povabila Kima Thayila in nastali so Soundgarden- poimenovali so se po jekleni skulpturi v seattelskem Sand Pointu, ki med vetrovnimi dnevi izvablja nezemeljske zvoke. Tri prične koncertirati, Cornell pa poleg bobnanja skrbi še za petje. Krstni nastop je bil z newyorško zasedbo Three Teens Kill Four, že drugi koncert pa je bil z uveljavljenimi mački Melvins in Husker Du.
Da bi razbremenili Cornella, so v skupino sprejeli bobnarja Scotta Sundquista. Cornell postane pravi frontman, skupina pa nastopa ter postopoma začne pomišljati na snemanje v studiu. Leta 1986 posnamejo dve pesmi- 'Heretic' in 'All Your Lies'- ki pristaneta na kompilacijskem albumi Deep Six, ki je izšel za založbo CZ Records. Poleg njih so bili na njem še pesmi skupin Melvins, Skin Yard, Malfunkshun in Green River (slednji so se postopoma razcepili v dve pomembni zasedbi: Mudhoney in Mother Love Bone; pri MLB je pel pevec skupine Mulfunkshun, zdaj že pokojni Andy Wood). Prav ta kompilacija jim odpre vrata na večje založbe ter na vrata njihovega prostora za vaje kmalu potrkajo agenti večjih založb- glasbeni skavti, ki so iskali nove velike upe.
Sundquist, poročen in oče parih otrok, se leta 1986 ukloni starševskim dolžnostim ter zapusti skupino. Cameron je bil prvi mož, ki sta ga imela Thayil in Cornell v mislih kot idealno dopolnitev, a je bilo potrebnega kar nekaj časa in pregovarjanja, da sta ga zvabila v Soundgarden ter da je zapustil Skin Yarde. To jima sčasoma uspe in četverec odkrije novo energijo, kemijo, ki steče med člani. Čas je za studijsko ploščo.
Prvi albumi in (po)porodne težave (1987-1990)
Idealna rešitev je bila založba Sub Pop, za katero res tudi začnejo pripravljati svoj prvenec, EP Screaming Life. Leta 1987 ploščo posnamejo ter izdajo- kot 12'' oranžni vinil, ki je izšel v nakladi 600 izvodov. Založba izda še promocijski singel ("Hunted Down" b/w "Nothing to Say") s katerimi povečajo možnost preboja pesmim, ki so na albumu največ obetale. Le leto kasneje posnamejo že drugi EP Fopp, ki je kreativno črpal iz ohlapne dediščine funk-metala, dodajo še par dub verzij pesmi zasedbe Ohio Players (z njihove plošče iz leta 1976 Honey), s čimer ostanejo zvesti svoji bizarni ljubezni do davno pozabljenih predelav. Leta 1990 na Sub Popu natisnejo ponatis obeh EP-jev ter ju izdajo v skupni obliki kot Screaming Life /Fopp. Oboje pa je bilo daleč od pravega albuma.
Snubiti jih začnejo velike založbe, a fantje sklenejo ostati na neodvisni glasbeni produkcijski ravni. Podpišejo pogodbo z založbo SST- krovno založbo postpunkovskih zasedb, ki so jih kovali v zvezde- ter posnamejo prvi celotni album,leta 1988 za Grammy nominiran LP Ultramega OK, na katerega vključijo še predelavo Lennonove pesmi: 'One Minute Silence' (v izvirniku sta Lennon in Yoko Ono posnela skladbo 'Two Minute Silence'). Vztrajnost velikih založb pa se postopoma le izplača in Soundgarden podpišejo pogodbo še isto leto- z založbo A&M.
Začnejo z delom na prvi plošči za A&M in že decembra 1988 ustvarijo Louder Than Love (v izvirniku poimenovano Louder Than Fuck). Plošča izide jeseni 1989, nakar se Yamamoto odloči nadaljevati šolanje in zapusti skupino. Soundgarden razpišejo avdicijo za mesto basista in prijavi se Cornellov in thayilov dolgoletni znanec Ben Shepherd. Soundgarden so čislali njegov slog igranja, a Ben ni znal na avdiciji niti ene Soundgarden pesmi. Mesto na koncertni turneji dobi tako basist, ki se je pesmi dejansko naučil- Jason Everman. Promocijsko se odpravijo na "križarske pohode" po ZDA in Evropi, zelo odmevni pa so bili koncertni nastopi s skupinami Voivod in Faith No More. Zgodnje posnetke je mogoče videti na VHS posnetku Louder Than Live. Neizmerno energetičnost nakaže izvedba skladb 'Big Bottom' (v izvirniku od skupine Spinal Tap) ter 'Earache My Eye' (Cheech And Chong). Na založbi izide še promocijski CD Louder Than Live, na ploščo pa vključijo še nekatere druge skladbe, ki jih na videu ni mogoče videti. Po turneji pa postane Evermnan (kot se mu je to enkrat že zgodilo- na snemanju prvenca z Nirvano...) preteklost.
Ravno v tem času jih pretrese novica o smrti Cornellovega cimra ter pevca skupine Mother Love Bone. Andy Wood je umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Thayil se spominja:
"Ko je umrl Andy sem razmišljal, kako mu enostavno ne morem najti enakega pod soncem. Podobno je razmišljal tudi Chris. Spominjam se, da sva takrat s Chrisom pila in Chris je rekel "Veliko razmišljam o Benu, saj čutim, da je vnjegovi duši nekaj podobnega Andyju. Ben je en tistih ljudi- on je tisti ta pravi" nakar sva ugotovila, da enostavno moramo sprejeti tak talent v naših vrstah. OK- pa pridobimo Bena!"
In Shepherd se vkrca na krov skupine Soundgarden tako že leta 1990.
Seganje po slavi in cena, ki jo plača Chris...(1991-1994)
Prvo skupno sodelovanje je bila ideja, da za Sub Pop izdajo darilni singel "Room A Thousand Years Wide" b/w "HIV Baby.", ki ga zastonj prejmejo le člani Sub Pop Single Of The Month kluba. Natisnjenih je bilo 5000 kopij, prvih 1500 pa je izšlo v omejeni nakladi- natisnjen na vinil v barvi grozdja. Plošča je kmalu razgrabljena, kar pokaže na to, da smejo soundgarden upati še veliko več (cena singla je danes na trgu plošč od okoli 50 $ navzgor). V spomin na pokojnega prijatelja se Cornell poveže s sedanjim kitaristom skupine Pearl Jam Stoneom Gossardom, ki je bil prav tako tudi en ključnih mož v Mother Love Bone ter dorečeta podrobnosti glede sodelovanja. Chris povabi še Matta Camerona , Jeffa Amenta, Mike McCreadyja ter Eddia Vedderja. Nastane fenomenalna plošča Temple Of The Dog- posvetilo andyju, ki aprila 1991 izide na založbi A&M. Prav tako je Matta Camerona možno slišati na albumu skupine Tone Dogs- Ankey Low Day, kjer je sodeloval z avantgardno jazz saksofonistko Amy Denio.
Spomladi leta 1991 Soundgarden odrinejo ponovno odrinejo v studio, kjer s producentskim gurujem Terryjem Dateom posnamejo izvrstno ploščo Badmotorfinger. Plošča izide v drugi polovici leta 1991, nanjo pa vključijo tudi spremenjeno verzijo pesmi "Room a Thousand Years Wide". Soundgarden so izstreljeni še višje v glasbeno stratosfero. Album prejme priznanje s platinasto naklado in se proda v več kot milijon izvodih. Materiala s snemanja pa se zbere še več in nameravajo izdati dopolnjeno verzijo s pesmimi, ki se na prvem izidu niso znašle- "She's a Politician" izide na omejenem ponatisu za Reflex. Badmotorfinger ugleda kar nekaj ponatisov in postopoma uresničijo planiran cilj ter izid neobjavljenih pesmi.ena takih verzij je vključevala dodatni CD z imenom Satanoscillatemymetallicsonatas (poznan tudi kot SOMMS), kjer poleg "She's a Politician" tudi koncertno verzijo pesmi "Slaves and Bulldozers," predelavo pesmi skupine Black Sabbath's "Into the Void'',Devo predelavo "Girl U Want," ter predelavo pesmi skupine Rolling Stones "Stray Cat Blues˝.
Ploščo je potrebno podpreti z izdatnim številom koncertov. Na turnejo odrinejo z Guns N' Roses ter družno obredejo koncertne odre po ZDA in Kanadi. Februarja 1992 odprejo koncert glamerjem Skid Row, ki jih vzamejo ponovno na del turneje po ZDA. Nato odrinejo čez lužo ter v Evropi opravijo s svojo prvo samostojno turnejo, oder pa si delijo še z Monster Magnet ter Swervedriver. Maja se ponovno snidejo z GN'R ter odgarajo junijsko porcijo koncertov po Evropi- poleg rožic pa so bili tu še Faith No More. Po vrnitvi v ZDA pa še koncertni žur desetletja- Lollapalooza. Šele avgusta 1992 si vzamejo čas za več kot potreben počitek. Nikakor pa to ne pomeni, da so povsem mirovali. Vsak izmed članov se je lotil dela na kakem od stranskih projektov.
Ben in Matt se odpravita, še s parimi kolegi, ter posnameta ploščo zasedbe Hater, ki izide septembra 1993. Leta 1993 pa luč sveta ugleda tudi Motorvision- home video, ki nam dovoli pokukati v zakulisje Soundgarden dogajanja. Preverimo lahko kako so na turneji odigrali svoje tedanje materiale (Motorvision pokriva koncertiranje na turneji 1991 – 1992), obenem pa so na voljo tudi stari SG materiali. Chris se odpravi v povsem druge vode ter studijsko sodeluje z aliceom Cooperjem, Kim pa se pridruži klapi Jeffa Gilberta ter Billa Rieflena (oba člana zasedbe Ministry), ki jim priskoči na pomoč še Paul Larken iz Below Sounda ter zasedbe Splinter Party- sodelovanje zabeležijo v obliki projekta Dark Load; slišati jih je možno na kompilaciji iz leta 1996: Smell The Fuzz.
Soundgarden pa prispevajo svoje skladbe za dobrodelne namene- med drugim pristanejo na No Alternative kompilaciji, s katero so finančno priskočili na pomoč AIDS raziskavam ter na Alternative NRG, s katero podprejo Greenpeace- na koncertu nastopijo z Brianom Mayem, kitaristom skupine Queen ter izvedejo skladbo "New Damage". Nazadnje se odpravijo še v studio in leta 1993 zabijejo žebljico na glavico s kultnim albumom Superunknown, ki ga na tržišče izstrelijo 8. marca 1994.Še pred izidom plošče jim želja po turnejah ne da miru, zato se odpravijo uresničiti svoje sanje ter 15. januarja prvič nastopijo v Avstraliji. Avstralijo obredejo še deloma v februarju, ko odrinejo na Japonsko in še tam izgubijo svojo koncertno "devičnost". Plošča nato izide in četverica odleti v Evropo utrjevati ne le koncertni sloves, temveč poskrbeti za milijonsko naklado plošče, zatem pa vajo ponovijo še po ZDA, kjer si oder med drugim delijo še s Screaming Trees, the Reverend in You Am I.
Ta divji tempo terja davek. Cornell se začne pritoževati nad stanjem svojega glasu. Zdravniki odkrijejo, da si je prigaral vozličke na glasilkah. Svetujejo mu, da mora nemudoma opustiti vse napore, ki bi glasovno obremenjevali glasilke če ne želi utrpeti trajnih poškodb. Počitek je nujen, zato nemudoma prekinejo turnejo po evropskih festivalih ter po parih manjših koncertnih odrih. Skupina se javno opraviči:
"Radi bi se osebno opravičili vsem oboževalcem, ki morajo potrpeti ter povedati, da cenimo njihovo podporo in razumevanje. Jaz (Chris Cornell) hočem fanom in svoji skupini zagotoviti kar se da najboljšo izvedbo, saj karkoli drugega enostavno ne bi bilo pravično. Resno jemljem dejstvo, da marsikdo nameni našim nastopom veliko težko prigaranega denarja. Zato si zaslužijo najboljši šov in enostavno si ne želim, da bi bili nad mojo izvedbo razočarani bodisi oni bodisi jaz."
Za videospot 'Black Hole Sun' prejmejo svojo prvo MTV nagrado v kategoriji najboljšega heavy metal/hard rock videa. Na podelitvi 8. septembra 1994 Kima in Chrisa doleti čast, da predstavita nagrado. Poleg tega predstavijo Soundgarden kar zajeten šopek singlov s te plošče: "Spoonman," "The Day I Tried to Live," "My Wave," in "Fell On Black Days" se prikradejo na desetino različnih CD-jev, med drugim pa izdajo še kompilacijo Home Alive, kjer se krstno predstavi tudi redkost- pesem "Kyle Petty, Son of Richard".
Down on the Upside in razpad (1995-1997)
Jeseni leta 1995 se vrnejo v Evropo ter jo koncertno prekrižarijo v času med avgustom in septembrom. Med pomembnejšimi so nastop na Reading Festivalu ter na festivalu Pukkelpop. 21. novembra 1995 se odpravijo še na bolj zahtevno popotovanje ter se odločijo zasesti še medmrežje- izdajo Alive in the Superunknown, CD s štirimi audio posnetki ter z multimedijskimi olepšavami in dodatki. Marca 1996 pa potrdijo delo na novem albumu ter izdajo singel z še ne objavljene plošče: luč sveta uzre pesem "Pretty Noose." Za videospot poskrbi grafični umetnik Frank Kozik, dokončno pa ga dodelajo na MTV-ju, saj so menili, da material ni ustrezal vsem kriterijem. Soundgarden povejo, da so želeli raziskati prej neraziskane zvočne horizonte. Ravno Chrisova želja po manj kitarsko obarvanem rocku, po katerem so bili dejansko razpoznavni, naj bi že v studiu netila spore med njim in Kimom. V zvočni Soundgarden raj se je prikradlo seme uničenja in razpada.
14. maja 1996 izide še zadnja plošča skupine Soundgarden, Down On the Upside, ki že ob samem startu poseže po drugem mestu Billboardove lestvice. Kritikam, ki so jih kovale v zvezde navkljub se album ni prodajal tako dobro kot so pričakovali. Ploščo Superunknown je bilo nemogoče preseči. Ponovno preverijo koncertno klimo na Lollapaloozi- tokrat na glavnem odru- in kmalu zatem izide še drugi singel- "Burden In My Hand". Odrinejo v Evropo ter zgodaj jeseni 1996 leta že prihrumijo nazaj v ZDA, da bi koncertno obračunali še z domačo publiko. Povrnejo se težave s Cornellovim glasom, zato odpovejo dva koncerta, druga dva pa prestavijo na nedoločen čas, po počitku pa odpotujejo še v Avstralijo ter na Novo Zelandijo, zatem pa, po službeni dolžnosti, še na Havaje. Vrhunec krize je bil nastop na Havajih, saj je Ben, ves razbesnjen nad poraznim zvokom, odvrgel bas ter odkorakal z odra. Chris samostojno zaključi nastop kot solo umetnik. Soundgarden postanejo parodija samih sebe. Po vrhuncu se je nemogoče povzpeti še višje.
Izide še tretji singel z albuma- "Blow Up The Outside World", ki ga v Evropi označijo za kontroverznega ter ga par tednov ne predvajajo.
Vzamejo si čas zase ter poletje namenijo počitku in tehtanju argumentov za pot naprej. 'Pretty Noose' prejme Grammy nominacijo, a Grammyja ne osvoji, Chris pa entuziastično napove jesensko vrnitev v studio ter delo na plošči za leto 1997. Thayil se odpravi svojo pot ter posname novo Pigeonhead ploščo. Marca se Ben odloči sodelovati s skupino Devilhead, s katerimi 4. aprila 1997 v Seattlu tudi nastopi. Nato pa 9. aprila glasbene medije pretrese odločitev: Soundgarden so razpadli! Odločitev naj bi bila vzajemna, saj so imeli vsi drugačne vizije ter načrte za prihodnost. "Posmrtno" izide še zadnji singel "Ty Cobb", na katerega v Avstraliji vključijo še remiks pesmi ''Rhinosaur'' nekdanjega člana zasedbe Ministry Bill Rieflin in zgodba o življenju skupine Soundgarden se sklene. Za vse večne čase?
Obdobje po razpadu (1998-danes)
Chris cornell leta 1999 izda svoj prvi samostojni album Euphoria Morning, kmalu zatem pa združi moči s člani prav tako razpadle skupine R.A.T.M.- nastanejo Audioslave. Nedavno pa je izšla tudi njegova druga samostojna plošča.
Matt Cameron se je po razpadu sanj o delu v Soundgarden najprej vrnil k delu na svojem stranskem projektu Wellwater Conspiracy, pri tem pa mu pomagata tudi Ben in Kim. Za krajši čas priskoči na pomoč tudi k Smashingom, govorilo pa se je tudi, da bo ravno on tisti, ki bo zapolnil čevlje odpuščenega Jimmyja Chamberlaina. Namesto tega je leta 1998 začel s sodelovanjem s Pearl Jami na njihovi Yield turneji, po kateri je postal polnopravni član zasedbe PJ. Vseeno pa se delo na stranskem projektu WWC s "sozarotnikom" Johnom McBrainom ne namerava povsem odreči.
Kim Thayil je združil moči z Jellom Biafro ter nekdanjim basistom skupine Nirvana Kristom (Chrisom) Novoselicem ter bobnarko Gino Mainwal, s katerimi je odigral le en koncert- zasedba se je imenovala No WTO Combo, nastopili pa so ravno v času zasednja WTO konference v Seattlu, 1. decembra 1999. soprispeval je svoj delež tudi k albumu Stevea Friska 999 Levels Of Undo strune pa je brusil tudi na Grohlovem stranskem projektu Probot, s katerimi leta 2004 izda album. Med drugim so pomembnejša sodelovanja še s Sunn O))) in Boris (band), s katerim leta 2006 izda album Altar.
Chris Cornell je v intervjuu iz leta 2005 povedal, da do združitve zasedbe Soundgarden najbrž ne bo nikoli prišlo.
"Nekako smo nekako zapečatili vsa vrata k skupni vrnitvi ter si rekli, da so onkraj tega Soundgarden in pustimo, da tam tudi ostanejo. To se mi zdi enkratno. Če bi se vračali nazaj, bi znova odpirali stare zgodbe ter bi lahko tisto staro, nepokvarjeno lepoto, enostavno pokvarili in spremenili. Po mojem smo z odločitvijo lepo sklenili življenjski cikel benda. Nikakor ne morem najti kakršnegakoli opravičila ali razloga, da bi se s tem zajebavali."
SOUNDGARDEN so bili:
Chris Cornell – vokal, kitara
Kim Thayil – kitara
Matt Cameron – bobni, tolkala
Ben Shepherd – bas
Hiro Yamamoto – bas
Scott Sundquist – bobni
Jason Everman – bas
DISKOGRAFIJA:
Down On The Upside 1996
Alive In The Superunknown 1995
Superunknown 1994
Badmotorfinger1991
Screaming Life/Fopp 1990
Louder Than Love 1989
Ultramega OK 1988
Singli:
Songs From The Superunknown 1995
Flower 1988
Kompilacije:
Riding Giants 2004
Grand Theft Auto: San Andreas 2004
The Ultimate Grammy Box... 1999
Hype! 1996
M.O.M.: Music For Our Mother Ocean 1996
Home Alive: The Art Of Self Defense 1996
Basketball Diaries 1995
Program: Annihilator II 1995
S.F.W. 1994
Born To Choose 1993
No Alternative 1993
True Romance 1993
Singles 1992
Pump Up The Volume 1990
Lost Angels 1989
Deep Six 1989
Sub Pop 200 1988
Gostovanja:
The Desert Sessions, Vol. 1 & 2 Desert Sessions 1998
True Romance 1993
Singles 1992
Prevedel in uredil: Sandi Sadar
na vrh