Ta londonski večrasni kvartet ,ustvarjen leta 1994, ki ga vodi odbita črna lezbijka, z izrednim vokalom Deborah "Skin" Anne Dyer, igra po njenih besedah "clit – rock" (klitoris – rock?), ki je prvovrstna mešanica heavy metala, punka, reaggea, funka in seveda črnega feminističnega besa.

Skin je začela svojo pevsko pot v srednješolskem bendu, ki ga je vodil njen sošolec, pa še za to odločitev je porabila leto dni za razmislek. Šest let po razpadu benda, so se člani bodočih Skunk Anansie srečali čisto slučajno (vključno z basistom Cassom, ki je pred tem sodeloval tudi s takšnim imenom kot je Gary Moore). Januarja 1994 so začeli vaditi skupaj. Prvi single "Little Baby Svastikkka", je bil predvajan na "Radio 1's Evening Session Porgramme" in ga je bilo možno naročiti le preko pošte, pri BBC. Prodan je bil v 2000 kopijah! Dober glas skupine se je hitro širil in glasbeni časopis "Kerrang Magazine" jim je podelil laskav naslov kot "Best British Band of the year 1995!

Svoj prvi "gig" so odigrali marca 1994 v londonskem Splash klubu. Opazi jih mala založba One Little Indian, s katero podpišejo pogodbo in pozneje, po vsega šestih tednih snemanja v neki hiši zunaj Londona, izdajo svoj debitantski album "Paranoid And Sunburnt",. Kontroverzni single "Selling Jesus" je bil vključen tudi na soundtrack odbitega filma "Strange Days", v katerem smo lahko občudovali tudi prelestno Juliette Lewis. "Paranoid And Sunburnt je sicer dober album in besedila Skin so močna, vendar je pa kljub temu skupina na njem skrivala še mnogo rezerv. Album se je prodal v več kot 100,000 kopijah in dosegel zlato naklado!

Leta 1996 izdajo album "Stoosh", kjer pa je že čutiti močnejšo ostrino, ki je značilna za ostrino kitare metalske obrti. Skin na albumu dobesedno pljuva iz sebe besedila! Kontroverzna besedila lahko sicer na trenutke delujejo namerno izumetničena duševna hrana za ljudske množice, a konkretno na "Stoosh" zgleda Skin v njihovi interpretaciji zastrašujoče resna. Njena jeza na otvoritveni "Yes, It's Fuckin' Political", je tako prepričljiva, da jo lahko otiplješ z roko! Leto 1996 je bilo z askupino zelo uspešno. Pri Kerrangu dobijo za leto 1996 naziv za najboljše "live" skupine!

Leta 1999 se Skunk Anansie vrnejo z albumom "Post Orgasmic Chill" (kako pomenljivo ime!), ki je bil komercialno najbolj uspešen, po besedah Skin, pa tudi najbolj glasbeno dovršen. Bend, v katerem so vsi navdušeni snowboarderji, sta sestavljala poleg pevke Skin in basista Cassa še kitarist Ace in Mark Richardson na bobnih, je na žalost njihovih številnih oboževalcev, med katerimi so tudi legende rocka, kot je denimo Ian "Lemmy" Kilmister (Motorhead), razpadel leta 2001. Skin po razpadu skupine nadaljuje solo kariero in izda solo album "Fleshwounds".

In še ena zanimivost! Ime benda je skupina vzela iz ene od jamajških folk legend. Anansie pomeni v prevodu pajek, besedo Skunk pa so dodali, da bi seveda zveneli bolj"nasty", kar jim je definitivno tudi brez tega pridevnika v karieri prepričljivo in z lahkoto uspevalo.

Tereza Vuk