Sick Of It All so skupina, ki so jo sredi osemdesetih let ustanovila brata Pete in Lou Koller, kmalu po spočetju pa so postali glavni temeljni kamen New Yorške HC scene. Glavna načela so bila preprosta: zvestoba svojim koreninam ter odločnost, da z začrtane smeri nikoli ne setopijo in s tem so zelo hitro prerasli z obrobja na veliko založbo. Vrata v svet uspeha so bila odprta, s tem pa so prišle tudi koncertne turneje s skupinami kot so Helmet, Rancid in ostalimi. Leta 1997 izdajo album Built To Last, ki potrdi status prvakov in glavnih nosilcev smeri ter NYHC zvoka, ki poleg kritikov ugaja tudi vse številčnejši masi poslušalcev.

Začetek zgodbe (1984-1992)

Brata sta se imena domislila v domači kleti že leta 1984. Prvotno zasedbo so sestavljali takrat Lou za mikrofonom, Pete na kitari, Rich Cipriano na basu ter Armand Majidi za bobni, prvo srečanje s studijskim delom pa je obrodilo sadove leta 1987, ko za neodvisno založbo Revelation izide EP prvenec z naslovom Sick Of It All. Po igranju v klubih v rodnem mestu, med katerimi je glavno zaslombo nudil slavni klub CBGB's, osvojijo srca in misli prvih die hard fanov. Za prav tako neodvisno založbo Combat Records posnamejo kmalu tudi svoj prvi dolgometražni izdelek, ploščo Blood Sweat And Tears, ki množicam servira kolekcijo devetnajstih visokoenergetskih komadov, izmed katerih jih kar 17 izkriči bes in nezadovoljstvo ter kritiko sistema v manj kot dveh minutah. Izidu prvenca sledi ameriška turneja, nakar skupino zapusti armand Majidi. Za bobne med snemanjem plošče Rest In Pieces sede tako Max Capshaw, Majidi pa se v SOIA zavetje vrne med snemanjem EP-ja We Stans Alone, ki za založbo Relativity izide leta 1991. Niti Majidi niti Cipriano pa z bratoma Koller ne odrineta na turnejo pred izidom plošče. Eddie Coen basira, E.K. pa na tej tuerneji preizkuša trdnost bobnarskih open.

Leto kasneje prav tako za Relativity Records posnamejo album Just Look Around, na kateri je prvotna sestava skupine glavno jedro kreativne četverice, po izidu plošče pa skupino zapusti Cipriano. In to ravno pred japonsko turnejo, s katero so se odpravljali dober glas širiti tudi v deželo vzhajajočega sonca. K sodelovanju povabijo Craiga Setarija, z njimi pa posname tudi album Built To Last. Just Look Around je bil ključen za ponovno oživitev usihajoče NYHC scene. SOIA pod vtisom velikega nezadovoljstva nad premajhnim trudom neodvisnega založniškega lobija zapustijo Relativity po izidu albuma.

Obdobje razcveta (1993-1999)

Scratch The Surface izide tako za založbo Eastwest Records leta 1994, takrat pa jih doletijo očitki starovernih fanov, da so se prodali in izneverili tako fane kot industrijo HC-ja. Patina je bila obrušena in sveže spolirani sound je bil le korak naprej iz zanje pretesnih meja žanra.

Za založbo Lost & Found izdajo kar dve nadaljnji plošči – Living In a World Full Of Hate ter Spreading The Hardcore Reality, ki zapolni vrzel med albumoma Scratch The Surface in Built To Last. Slednji izide za založbo Elektra. Medtem se SOIA predajajo vestnemu koncertiranju, med katerim obredejo tudi centralno in južno Ameriko.

In nato še ena salva očitkov. HC je zaradi koncertnega kanaliziranja testosterona in moškega principa pododrskega obračunavanja bil vedno povezovan z nasiljem. Temu se, zaradi koncertnih pretepov ter razbitih glav razgretih objestnežev niso mogli izogniti tudi SOIA, ki so jih nekateri obtoževali, da tovrstne izpade nasilja zagovarjajao in, celo, podpirajo ter podpihujejo. Zato so se želeli od tega oddaljiti. V prvi polovici leta '90 je Wayne Lo, bruc iz Massachusetsa, streljal in ubil par sošolcev, med dejanjem pa je nosil Sick Of It All majico. The New York Times tako odobri objavo demantija članov SOIA, v katerem navedejo, da je šlo v tem tragičnem in nerazumnem dejanju za napačno interpretacijo njihovih besedil. Ogorčenje in gnev nad tem je slišen tudi na skladbi 'Goatless' z albuma Scratch The Surface.

Rast v kvaliteti zvoka je bila vedno v tesni zvezi z obtožbami, da so se prodali. O pseudo anarhističnih izpadih skupine Born Against spregovorijo na univerzitetnem radiu N.Y.U.. Kar zadeva pa prodanost: šele zadnjih nekaj let so se lahko odločili opustiti redne "šihte" ter se posvetiti izključno glasbi. Z izgledom se še vedno ne obremenjujejo preveč. Glavna skrb je ohranjanje visokega nivoja glasbe, ki jo navdihuje njihov vsakdan, spisano pa nameravajo vedno, kot pravijo sami, izvajati z visokim nivojem energije ter lastne melodičnosti. Full kontact ostaja nespremenjen.


The Fat Wreck Chords leta (1998-2004)

Po prestopu praga novega tisočletja prestop magične meje zaznamujejo z na Fat Wreck Chords založbi izdanem albumu Yours Truly. Pod budnim očesom punkovskega veterana lastnika založbe, Fat Mikea, frontmana kalifornijske zasedbe NOFX. Pred tem se odločijo led prebijati s singlom 'Potential For A Fall', posnamejo pa tudi videospot za skladbo, februarja 1999 pa objavijo album Call to Arms, ki naniza salvo velikih HC hitov z osebnoizpovednimi teksti. "Let Go," "The Future Is Mine," "Morally Confused" "Hindsight," in "Martin" so le del izstopajočih poslastic.

Otrok novega mileniuma, plošča Yours Truly je bil pa bolj zadržano sprejet. Čeprav je na plošči najti bisere kot so komadi "Blown Away," "The Bland Within," "District" in "America," resnega odziva na ponujeno tokrat ni bilo. Del "zaslug" za to je, po mnenju skupine, nedvomno tudi posledica izbire napačne naslovnice.

Le leto kasneje ponudijo prvi video dokumentarec The Story So Far, ki dopolni Fat Chords kolekcijo seriala Live In A Dive (2002), leta 2003 pa eksplozija prerojene energije plošče Life On The Ropes ter kolekcija B-Sideov Outtakes For The Outcast (2004).

SOIA danes (2005- )

V prvi polovici leta 2005 zapustijo Fat Wreck in podpišejo pogodbo z metalsko – HC založbo Abacus Recordings in začnejo z delom na nasledniku plošče Life On The Ropes. Ker leto kasneje praznujejo okrogli jubilej, dvajseti rojstni dan, se smelo odpravijo na evropsko turnejo z Dropkick Murphys, kateri sledi deveti celovečerec – Death To Tyrants, ki aprila izide za založbo Abacus. Prav tako na Abacusu izide SOIA tribute album, kjer svoj delež hrupa v počastitev starostam žanra soprispevajo Bane, Bleeding Through, Bouncing Souls, Hatebreed, Himsa, Madball, Most Precious Blood, Napalm Death, Pennywise, Rise Against, Sepultura, Stretch Armstrong, Unearth, and Walls of Jericho.

SICK OF IT ALL so:
Lou Koller – vokal
Pete Koller – kitara
Craig Setari – bas
Armand Majidi – bobni

Bivši člani:
Rich Capriano – bas
Max Capshaw – bobni

DISKOGRAFIJA:
• Sick of It All (1987)
• Blood, Sweat and No Tears (1989)
• We Stand Alone (1991)
• Just Look Around (1992)
• Scratch the Surface (1994)
• Live in a World Full of Hate (1995)
• Spreading the Hardcore Reality (1995)
• Built To Last (1997)
• Potential for a Fall (1998)
• Call to Arms (1999)
• Yours Truly (2000)
• The Story So Far (2001)
• Live in a Dive (2002)
• Life on the Ropes (2003)
• Outtakes For The Outcast (2004)
• Death to Tyrants (2006)

Prevedel in uredil: Sandi Sadar