Rudolf Schenker, ritem kitarist in avtor večinske glasbe pri skupini Scorpions je svojo prvo skupino ustanovil daljnega leta 1965. Ta skupina je ostala v zatišju skoraj štiri leta, vse dokler Schenker v skupino ni povabil svojega mlajšega brata Michaela in pevca Klausa Meineta. Tu pa so se sprostile vse zavore in zgodba o uspehu, se je počasi začela polniti.
Leta 1972 so Scorpions izdali svoj prvenec "Lonesome Crow", pridružila pa sta se jim še Lother Heimberg na bas kitari in Wolfgang Dziony na bobnih. Med turnejo "Lonesome Crow tour" so škorpijoni kar nekajkrat igrali pred legendarno britansko skupino UFO. Kasneje je le-ta skupina ponudila mesto glavnega kitarista Michaelu Schenkerju, zato je zapustil Scorpionse, nadomestil pa ga je Ulrich Roth. Michaelov odhod je bil za skupino kot rušilni val in izgledalo je, kot da se bodo vsak čas zlomili. Prišlo je do idej, da bi se preimenovali, vendar Rudolf tega ni hotel. Roth pa si je nadvse močno želel sodelovati s Schenkerjem, zato ga je povabil v svoj band. Po tehtnem premisleku se mu je Schenker res pridružil, bas kitaro je igrat Francis Buchholz, bobne pa Jurgen Rosenthal. Že po nekaj tednih pa so v skupino povabili tudi Klausa, ki je sprejel vlogo vokalista, do spremembe imena pa ni prišlo, ker so Scorpions že uveljavili svoje ime in bili vsaj malo znani.
V tej zasedbi so kmalu zatem izdali album "Fly to the Rainbow", plošča ki je bila precejšna nadgradnja prvenca, predvsem pa izstopajo skladbi, kot sta: "Speedy's Coming" in "Fly to the Rainbow". Kmalu po izdanem albumu jih je zapustil Jurgen Rosenthal, zamenjal pa ga je belgijec Rudy Lenners.
Po turneji so se Scorpions ponovno vrnili v studijo, kjer so snemali novo ploščo, produkcijo pa je v svoje roke vzel Dieter Dierks. Leta 1975 je na prodajne poličke prišel album z naslovm "In Trance". Zvok je bil povsem drugačen, bolj hard rockerski. Tokrat so navdušili s skladbami: "Dark Lady", "Robot Man" in "In Trance", ki še dandanes pri fanih sprožijo nostalgijo in navdušenje.
Že leto dni kasneje so izdali nov album z naslovom "Virgin Killer", naredili pa so pravi škandal, že samo zaradi naslovnice, saj je na njej povsem gola ženska. Album se je odlično prodajal in tako so tudi kritiki pozitivno ocenjevali škorpijone. Leta 1977 jih je zapustil Rudy Lenners, ki je imel težave z zdravjem, zamenjal pa ga je Herman Rarebell.
Album ki je sledil so poimenovali "Taken by Force", hkrati pa je to prvi album ki je izšel tudi v Ameriki pri RCA Records. Single "Steamrock Fever" ki se je vrtel po radijih, je pri poslušalcih zadel bistvo in tako so ponovno prodali lepo število albumov. Roth pa z delom ni bil zadovoljen, prav tako se je začel prepirati z ostalimi člani in v končni fazi se je odlločil, ter zapustil band in to kar med turnejo po Japonski, odšel pa je k bandu Electric Sun. V deželi vzhajajočega sonca pa so izdali live album z naslovom "Tokyo Tapes", izdan pa je bil po vsem svetu. Leta 1978 je Matthias Jabs postal polnopravni član skupine Scorpions.
Leta 1979 so škorpijoni zapustili založbo RCA, da bi podpisali pogodbo z novo- Mercury Records. Zaprli so se v studijo in posneli album z naslovom "Lovedrive", ki je še danes eden izmed najboljših albumov te skupine. Zaradi alkoholizma pa so iz skupine UFO vrgli Michaela, ki se je zato spet pridružil skupini Scorpions pri snemanju. Na tem albumu pa je nekaj nesmrtnih pesmi: "Loving You Sunday Morning", "Holiday", ter inštrumentalna "Coast to Coast". Album je bil proglašen za "Best album sleeve of 1979" v reviji Playboy. Album se je tako povzpel med 55 najbolj prodajanih albumov v Ameriki.
Po končanem snemanju je bil Michael prepričan da bo ostal v skupini in da bodo Matthiasa odpustili. To se je na žalost res pripetilo, a že po nekaj tednih na turneji so tudi škorpijoni Michaela postavili na cesto, razlog pa je bil kot vedno alkohol. Tako so nazaj poklicali Matthiasa.
Leta 1980 so izdali album "Animal Magnetism" še z eno provokativno naslovnico (na njej je ženska na kolenih, ki je obrnjen proti njej). Spet pa sta na albumu dve odlični skladbi: "The Zoo" in "Make It Real", le da tokrat kritiki niso bili naklonjeni škorpijonom. Kmalu po izdaji albuma so se začele težave s Klausovim glasom. Klaus je hotel zapustiti band, da jim ne bi naredil prevelike škode, tega pa Rudolf ni dopustil, saj sta zelo dobra prijatelja. Tako je Klaus prestal dve težke operaciji na glasilkah in se vrnil.
Leta 1982 so izdali album z naslovom "Blackout". Med snemanjem jim je pomagal Don Dokken pri vokalih, da si ne bi Meine dokončno uničil svoje glasbene karijere. Album se je kmalu izkazal za enega najbolj uspešnih, na njem pa so res vrhunske skladbe: "Dynamite", "Blackout", "No One Like You".
Leta 1984 so izdali album "Love at First Sting", ki ga je predhodno napovedal single "Rock You Like a Hurricane". To je pesem ki je album visoko katapultirala, saj so bili kar dvakrat platinasti, znova pa so bili provokativni s platnicami albuma, na kateri moški strastno poljublja dekle po vratu.
Po dolgi turneji, med katero so posneli tudi live album "World Wide Live", ki se je v Ameriki zavihtel na 17. mesto so fantje že snemali in kmalu zatem izdali nov album, z naslovom "Savage Amusement". Tokrat se je pri fantih čutil velik vpliv skupine Def Leppard, a to očitno množice ni zmotilo, saj se je album spet odlično prodajal.
Med turnejo Savege Amusement tour" so Scorpions postali tudi prvi band z zahoda, ki je igral v Sovjetski zvezi in sicer so imeli koncert v St. Pietrburgu. Leto dni kasneje so se vrnili v Rusijio na Moscow Music Peace Festival, kjer pa so pustili velik pečat in kamor so bili nato vedno dobrodošli. Želeli so se oddaljiti od klasičnega zvoka, ki so ga imeli do sedaj, zato so odpustili Dietera in zaposlili Keitha Olsena. V studijo so se vrnili leta 1990 in izdali album "Crazy World", ki je imel res nekoliko drugačen zvok, besedila pa so bila bolj politično naravnana. "Wind of Change" je tako postala svetovno znana balada in eno izmed najuspešnejših te nemške skupine. Po izdanem albumu jih je zapustil Francis Buchholz, zamenjal pa ga je Ralph Rieckermann. V tem obdobju so se začele širiti govorice, da so Scorpions v hudi finanćni stiski in da zaradi tega ne izdajo novega albuma. Skupina je odpustila Keitha in ga obtožila da je lažnivec in kradljivec.
Leta 1993 je skupina izdala album "Face the Heat" z novim producentom Brucom Fairbaurnom. Zvok je bil tokrat malo bolj metalski, zato jih je kar nekaj fanov prenehalo poslušati. Čeprav sta na tem albumu tudi dve veliki uspešnici: "Alien Nation" in "Under The Same Sun".
Še preden so izdali že trinajsti studijski album "Pure Instinct" leta 1996 jih je zapustil bobnar Herman Rarebell, zato je na albumu namesto njega igral Curt Cress, kasneje pa se jim je pridružil James Kottak. To je album, ki ima predvsem uspešne balade. Najbolj odmevni pesmi sta bili: "Wild Child" in "You and I". Tri leta kasneje so izdali album "Eye II Eye", ki pa je prikazal predvsem stilsko preobrazbo skupine, v svoj stil so tokrat vmešali tudi pop in techno primesi. Album je bil med oboževalci slabo sprejet.
V sodelovanje s filharmoničnim Berlinskim orkestrom so posneli nov album "Moment of Glory", naleteli pa so na kritike, češ da so kopirali idejo silovetega banda Metallica, ki so jih prehiteli z albumom S&M. Scorpions so se branili z izjavo, da je ta ideja nastala že leta 1995, vendar pa nikoli niso našli načina kako bi posneli ta album. Žal je bil tudi ta album zelo slabo prodajan.
Leta 2001so izdali album "Acustica", ki je bil posnet v živo na koncertu v Lizboni.Tudi s tem albumom niso prepričali svojih privržencev in tako so se spet umaknili v studijo.
Tri leta kasneje so izdali album "Unbreakeble", tokrat z bolj tršim zvokom, na njem pa so tudi odlične skladbe kot so: "New Generation", "Love'em or Leave'em" in "Deep and Dark". Tokrat so na svojo stran dobili nekoliko več oboževalcev in tako so si privoščili novo turnejo.
Leta 2006 so izdali DVD "1 Night in Vienna", na katerem je 14 live skladb in dokumentarec, ki pove vse o skupini. 25. maja 2007 pa so izdali album "Humanity- Hour 1", ki je že 21. album te veličastne skupine. Tokrat jih je v roke vzel Desmonc Child in album je naravnost fantastičen, kot da bi se skupina na novo rodila in kot da ne bi sceni kraljevali že 35 let.
Trenutna zasedba:
Rudolf Schenker (ritem kitara)
Klaus Meine (vokal)
Matthias Jabs (solo kitara)
Pawel Maciwoda (bas kitara)
James Kottak (bobni)
Prevedla in uredila: Špela Macuh













na vrh