Michael Schenker (10.01.1950) je eden najbolj cenjenih hard rock kitaristov kdajkoli. Kariero je pod mentorstvom starejšega brata Rudolfa pri vsega 15-ih letih začel pri Scorpionsih, že kmalu pa se je pridružil Britancem UFO, s katerimi je v sedemdesetih položil temelje kasnejšemu razvoju klasičnega heavy metala. V osemdesetih je kariero nadaljeval z ustanovitvijo novih skupin Michael Schenker Group in McAuley Schenker Group, prav v vsakem novem okolju in žanrski usmeritvi pa je uspel pustiti močan pečat. Michael Schenker je skozi kariero doživel številne vzpone in padce, večinoma povezane z alkoholizmom in težko osebnostjo. Nemški kitarist tudi na jesen življenja ne popušča, stalno koncertira in snema nove albume, njegov zadnji studijski podvig »Bridge The Gap« tako ob sebi nosi letnico 2013.

ZAČETNA LETA ( - 1973)

Michael Willy Schenker se je rodil leta 1955 v Hannovru v osrednji Nemčiji. Kitare se je pod tutorstvom starejšega brata Rudolfa začel učiti pri devetih letih. Napredoval je zelo hitro in že pri enajstih odigral svoj prvi koncert, Rudolf pa ga je pri Michaelovih vsega petnajstih letih leta 1971 vključil v svojo novo skupino Scorpions. Prvenec Škorpijonov »Lonesome Crow« (1972) je bil za Michaela prvi studijski posnetek, na njem pa je lepo slišna njegova takratna forma. Skladbe izražajo vpliv britanskih blues / rock bendov tipa Yardbirds in Led Zeppelin, prisotna pa je tudi art rockovska komponenta takratnih velikanov nemškega rocka, kot so bili Amon Duul in Eloy.

PRIDRUŽITEV K UFO: VZPON MED ZVEZDE (1973 – 1979)

Po izdaji prvenca so se Scorpionsi odpravili na prvo izmed danes rednih svetovnih turnej, na kateri so podpirali bende kot so bili Chicken Shack in UFO. Sredi leta 1973 sta Phil Mogg in Pete Way na enem izmed koncertov prosila Michaela, če lahko vskoči na mesto kitarista Bernieja Marsdna, ki je zamujal na nastop. Tako je Michael tistega večera najprej odigral koncert s Škorpijoni, nato pa še z UFO, ki so bili tisti čas eni vidnejših evropskih predstavnikov space rocka / metala. Marsdnova kratka avantura pri UFO se je končala, skupino pa je okrepil takrat komaj 18-letni Schenker, ki pa je bil kljub mladosti že takrat spoštovani kitarist. Bojda so ga v svoj tabor vabili tudi veliki Rolling Stonesi, a se je mladi kitarist ustrašil njihovega slovesa ter se kariero odločil nadaljevati pri UFO.

Začela se je žanrska tranzicija, UFO so se iz polja težkega psihadeličnega rocka z mladim Schenkerjem za krmilom preselili bliže zvoku klasičnega hard rocka. Nemčeva vključitev v bend pa ni bila lahka, saj ni znal niti besede angleško, zato je na začetku v vlogi prevajalke nastopala njegova spremljevalka.

Z novo založbo (Chrysalis Records) in novim producentom Leom Lyonsom (Ten Years After) so UFO leta 1974 z Michaelom v vlogi glavnega skladopisca izdali album »Phenomenon«, ki je postal takojšnja klasika. Komadi so bili neposrednejši, kitare pa ojačane, s čimer so UFO naposled našli stil, v katerem so se počutili domače. Skladbi Doctor Doctor (kasneje so jo priredili veliki Iron Maidni) in Rock Bottom sta postali takojšnji uspešnici in še danes ostajata redni spremljevalki vsakega UFO koncerta. Za časa promocijske turneje se je skupini pridružil nekdanji Skid Row kitarist Paul Chapman, ki je Michaelovo glavno kitaro okrepil s harmonično ritem kitarsko podporo.

Naslednja dva albuma »Force It« (1975) in »No Heavy Petting (1976) ter intenzivno koncertiranje so naposled prebile bariero sprva ameriškega, nato pa še domačega britanskega trga, tako so sredi sedemdesetih UFO postali splošno prepoznavno ime svetovne heavy rockerske srenje.

Po začetnem eksperimentiranju s klaviaturami med snemanjem albuma »Force It«, na katerem je Londončanom družbo delal Ten Years After klaviaturist Chick Churchill, so leta 1976 na mesto klaviaturista rekriturali Paula Raymonda, s katerim so posneli album »Lights Out«. Album predstavlja vrh ustvarjalnega opusa zasedbe in še danes velja za eno najbolj čislanih klasik tradicionalnega hard rocka sedemdesetih. Skladbe Too Hot To Handle, Lights Out in epska 7-minutna mojstrovina Love To Love so dokazi takratnega izjemnega kreativnega navdiha te britanske skupine. Z albumom jim je naposled uspelo osvojiti tudi ameriški trg, zato so se odločili za turnejo po drugi strani Atalntika, a je zgolj nekaj dni pred njenim pričetkom Schenker izginil in pretrgal vse vezi s člani skupine. Znova je vskočil Paul Chapman, Michael pa se je skupini pridružil kmalu po končanju turneje. Skrivnostno izginutje je Nemec opravičeval z s preprostim razlogom, da je potreboval nekaj časa za svoje dekle. 

Na krilih pozitivnih kritik so se UFO znova odpravili v studio v Los Angeles in leta 1978 izdali album »Obsession«, ki mu je sledila ameriška turneja, na kateri so posneli koncertni plošček »Strangers In The Night«, ki je kmalu po izidu v začetku leta 1979 pristal na samem vrhu britanske lestvice prodajanosti in še danes ostaja najlepši testament klasičnemu obdoju skupine. Poleg težav s Schenkerjevo odvisnostjo od alkohola so bend pestile tudi tenzije med frontmanom Moggom in nemškim kitaristom, zato je ta skupino takoj po zaključku ameriške turneje 79' tudi zapustil in se odpravil na zdravljenje.

MICHAEL SCHENKER GROUP (1980 - 1984)

Michael Schenker se je leta 1979 za kratek čas vrnil k Scorpionsom in z njimi posnel album »Lovedrive«, nato pa se je odločil za solo avanturo. Okoli sebe je zbral novo ekipo ljudi, novoustanovljeno skupino poimenoval Michael Schenker Group in že leta 1980 izdal samonaslovljeni prvenec s še tršim zvokom kot ga je Schenker gojil pri UFO. S prvencem so se MSG na britanski lestvici povzpeli na 8. mesto prodajanosti. Na promocijsko turnejo se je Schenker odpravil z Garyjem Burdnom (vokal), Cozyjem Powellom (bobni), Chrisom Glenom (bas kitara) in Paulom Raymondom (ex-UFO). S to postavo je Schenker posnel drugi album »MSG« (1981), ki mu je sledil še izid dvojnega koncertnega albuma iz Japonske. Visoka mesta na lestvicah so Michaela Schenkerja še utrdila med peščico najbolj cenjenih heavy metal kitaristov tistega obdobja.

Uspeh prvotne MSG postave pa ni bil trajen. V začetku leta 1982 jih je najprej zapustil Paul Raymond, sledil je odhod Garyja Burdena, ki je bil svoje mesto primoran odstopiti bolj uveljavljenemu vokalistu Grahamu Bonnetu, Diotovemu naslednjiku pri legendarnih Rainbow. Skupino je dva meseca kasneje zapustil še Cozy Powell, zamenjal ga je Ted McKenna.

V novi postavi so MSG izdali tretji album »Assault Attack« in se z njim znova odrezali zelo solidno, a se Schenker in Graham na glasbeni ravni nista ujela, zato je tudi nova zasedba še pred promocijsko turnejo po izdaji albuma razpadla. Mnogi menijo, da sta za to krivi tudi nezdružljivi osebnosti dveh velikanov, Schenkerja in Grahama. Slednji je skupino zapustil zgolj dan pred nastopom na znamenitem Reading Rock festivalu, tako je Schenker v paničnem iskanju medse znova rekrutiral Garyja Bardna. Slednji se je izkazal, in sedlo je bilo znova njegovo! Posneli so četrti album »Built to Destroy« (1983), prisotnost novega klaviaturista Andyja Nyea pa je v izraz skupine prinesla rahel odmik v smer melodičnejšega zvoka. Odpravili so se na ameriško turnejo s Tedom Nugentom, na kateri je od alkohola očiščeni Schenker na odru deloval zanesljivejše kot v preteklih letih, tako je bil uspešen tudi izid naslednjega koncertnega ploščka »Rock Will Never Die« (1984). Album je hkrati pomenil tudi konec klasične MSG ere.

McAULEY SCHENKER GROUP: KALIFORNIJSKA LETA (1987 - 1992)

Michael Schenker si je izčrpan od stalnega življenja v studijih in na turnejah vzel večletni premor, v glasbeno sceno pa se je vrnil leta 1987, ko se je povezal z irskim vokalistom Robinom McAuleyem (ex-Grand Prix), s katerim sta ustanovila skupino McAuley Schenker Group. Novonastalo skupino so tvorili glasbeniki irskega, britanskega in nemškega porekla, preselili so se v Los Angeles in sledili smernicam takrat popularnega glam metala in hard rocka, ki je že več let vladal na ameriški rockerski sceni.

S prvencem »Perfect Timing« (1987) so McAuley Schenker Group zaplavali v melodične vode, album pa je prinesel tudi njihov prvi odmevnejši hit, Gimme Your Love. Dve leti kasneje so izdali drugi album »Save Yourself« in poskrbeli za svoj največji karierni hit, nalezljivo melodično power balado Anytime. Kritike so jim bile naklonjene, tako so MSG konec osemdesetih uživali status rockerskih zvezd in si oder delili z izvajalci kot so Iron Maiden, Bon Jovi, Scorpions in Def Leppard. V začetku devetdesetih so izdali tretji (in do tega dne poslednji) studijski album »M.S.G.« (1992) in koncertni plošček »Unplugged Live« (1993).

Leta 1991 se je Schenker pridružil kratkostažni superskupini Contrabant, ki so jo tvorili nekateri zvezdniški glasbeniki takratne kalifornijske scene, poleg Schenkerja še vokalist Richard Black (Shark Island), kitarist Tracii Guns (LA Guns), basistka Share Pedersen (Vixen) in bobnar Bobby Blatzer (Ratt). Izdali so samonaslovljeni prvenec, a po vsega enem nastopu kot predskupina Ratt-om neslavno propadli. V tem obdobju je Schenker za kratek čas okrepil tudi kalifornijske hard rockerje Ratt, ki so iskali zamenjavo za svojega klasičnega kitarista Robina Crosbyja. S skupino je med drugim nastopil v oddaji MTV Unplugged.

KASNEJŠA LETA (1993 - )

Najboljša leta Britancev UFO so bila že davna preteklost, ko se je skupina leta 1993 odločila pozabiti na stare zamere in se je združila v klasični postavi Mogg, Schenker, Way, Raymond in Parker. Schenker in Mogg sta napisala povratniški album »Walk on Water« (1995), ki so ga UFO promovirali na spremljajoči turneji, nato pa je Schenker s popolnoma novimi člani obnovil solo skupino Michael Schenker Group in z njo izdal albume »Written in the Sand« (1996), »The Unforgiven« (1999) in »Be Aware of Scorpions« (2001). Na prelomu tisočletja se je Schenker znova povezal z britanskimi kolegi in z UFO izdal naslednja dva albuma »Covenant« (2000) in »Sharks« (2002), objadrali so svet, a so žal na plano prišle stare zamere, spori so se nadaljevali in Schenker je skupino sredi ene izmed turnej znova zapustil, kar je po drugih projektih razteplo tudi preostale člane. Med drugim sta Mogg in Way pod svojim lastnim imenom konec devetdesetih izdala dva studijska albuma.

Schenker je nato z lastno skupino dve leti neprestano koncertiral in izdal nov album »Arachnophobiac« (2003), ko je priznano podjetje za glasbene inštrumente Dean Guitars leta 2004 v znak poklona dolgoletne uspešne kariere nemške legende začelo s serijsko izdelavo Schenkerjevega Flame V modela kitare.

Ob petindvajseti obletnici zagona Michael Schenker Groupe so MSG po dvoletnem delu izdali album »Tales of Rock'n'Roll« (2006), na katerega je Michael vključil prav vsakega od vidnejših vokalistov, s katerimi je sodeloval skozi prvega četrt stoletja. Glasba je bila sprva namenjena novemu konceptualnemu UFO albumu, a jo je Schenker glede na razvoj dogodkov na koncu uporabil zase. V tem času je izšla tudi kolekcija priredb »Heavy Hitters« (priredili so skladbe skupin kot so Pink Floyd, Mountain, Black Sabbath, Gary Moore, Cream, Nazareth...), ki jo je Schenker posnel z največjimi zvezdami rockerskega posla.

Po katastrofalni severnoameriški in evropski turneji leta 2007, na kateri so zaradi kitaristovega nebrzdanega alkoholizma nastopi odpadali kot po tekočem traku, se je Schenker zbral in po britanski turneji leta 2008 z Garyjem Bardnom, Donom Aireyem, Simonom Phillipsom in Neilom Murrayem izdal nov MSG album »In The Midst of Beauty« (2008), izdaji pa je sledila nova turneja.

Michael Schenker je proti koncu prvega desetletja novega tisočletja opustil svoje alkoholne razvade in znova prišel v boljšo koncertno formo. V naslednjih letih je izdal nova solo albuma »Temple of Rock« (2011) in »Bridge The Gap« (2013), s katerima nemški kitarist dokazuje, da z leti (še) ni izgubil talenta in ostrine.

Urban Bolta, april 2014