Bora Đorđević je svojo glasbeno kariero začel leta 1965, v rojstnem Čačku. Njegova prva skupina, v kateri je igral bas in pel, se je imenovala Hermelini, zatem pa je Bora nekaj časa selil iz ene skupine v drugo. Prva burna leta odraščanja so mu prinesla tudi prve težave. S svojo družbo je mali Bora nekajkrat vlomil v bogata stanovanja in z nabranim denarjem v Beogradu kupoval glasbila. Po treh letih delovanja v podzemlju, so bili fantje aretirani. Bora je sedem dni preživel v preiskovalnem zaporu, potem pa so ga tudi vrgli iz gimnazije. Ta nesrečna zgodba pa je prinesla tudi nekaj dobrega: ker je bil za mali Čačak vse skupaj prevelik škandal, se je družina Đorđević preselila v Beograd. Tam se je mlademu Bori odprl nov svet. Najprej je uspel na avdiciji za rock-opero ˝Isus Hrist superstar˝, in postal eden od apostolov. Zatem je nastopil še v številnih predstavah. Istega leta pa je ustanovil tudi akustično zasedbo Zajedno, ki je bila njegova prva beograjska zasedba.

V letih, ki so sledila, je Bora ponovno zamenjal nekaj skupin in sodeloval s številnimi glasbeniki. Njegova prva večja skupina je bila Suncokreti, a Bora se je kmalu odločil, da bo ustanovil novo skupino s tršim zvokom. Leta 1978 se je povezal s prijatelji iz skupine SOS (Miša Aleksić, Rajko Kojić in Miroslav Milatović Vicko) in ustanovil Ribljo Čorbo. Za uradno mesto nastanka skupine velja restavracija Šumatovac, kjer so fantje ˝sestankovali˝ 15. avgusta leta 1978. Skupina naj bi se imenovala Bora i ratnici, potem pa so se odločili za bolj duhovito ime, ki izhaja iz beograjskega slenga za menstruacijo. Prvi koncert Riblje Čorbe se je zgodil še istega leta, 8. septembra, v vojvodinskem mestu Elemir. Sledili so nastopi v Subotici in Sarajevu, kjer so hitro osvojili novo publiko. 22. decembra so izdali prvi singel s pesmimi ˝Lutka sa naslovne strane˝ in ˝On i njegov BMW˝, ki je takoj postal izjemno priljubljen.

Po objavi tega singla, se je Bora odločil, da Čorba potrebuje še eno kitaro, da se bodo jasno razlikovali od Bjelog dugma. Tako je v skupino prišel 19 letni Momčilo Bajagić – Bajaga. V novi postavi so se odpravili na turnejo, ki je bila zelo uspešna, kar za finančni vidik turneje ne bi mogli reči. V začetku leta 1979 so izdali že drugi singel, na katerem sta se znašli pesmi ˝Rokenrol za kućni savet˝ in ˝Valentino iz restorana˝. 1. septembra pa so že promovirali svojo prvo ploščo na Tašmajdanu. Kot predskupini sta nastopili skupina Bulevar, kjer je takrat pel Dejan Cukić, kitaro pa je igral Nele Stamatović in skupina Formula 4 iz Sarajeva. Najbolj presenetljivo pri tem promocijskem koncertu pa je bilo to, da je občinstvo znalo čisto vse pesmi na pamet, čeprav je album ˝Kost u grlu˝ izšel šele deset dni kasneje!

Kmalu zatem sta morala Bora in Rajko na služenje vojaškega roka, Riblja Čorba pa je nastopila na maratonskem koncertu v Sarajevu. Nastopili so brez Bore, Rajko je igral oblečen v uniformo, Miša pa je petje prepustil kar publiki, saj sam ni znal vseh tekstov. Vse pesmi na prvem albumu so nastale kot plod Borinega interesa za vsakdanje življenje, a njihova besedila so takoj obveljala za problematična in so jih morali umakniti iz prodaje. Prvih sto prodanih primerkov plošče, na katerih najdemo originalna besedila, je zato še danes zelo dragocenih. Bora je preventivno spremenil naslov pesmi ˝Još jedan usran dan˝ v ˝Još jedan šugav dan˝. Poleg nje, pa so na albumu še pesmi ˝Ostani đubre do kraja˝, ˝Zvezda potkrovlja i suterena˝, ˝Egoista˝, ˝Pozajmila je pare, poludela je skroz, kupila je kartu i sela na voz˝ in druge.

Prodali so okoli 120.000 plošč, Boro pa so v glasbenih medijih proglasili za rock osebnost leta. Hard rock zvok Riblje Čorbe z elementi bluesa očitno nikogar ni motil, čeprav je v tistih časih že močno prodiral punk. Konec julija leta 1980 je Bora izkoristil kratek dopust iz vojske in skupaj z Rajkom, ki je za to priložnost pobegnil iz sarajevske kasarne, Bajago in Vickom v eni noči posnel pesem ˝Nazad u veliki prljavi grad˝. Ker Miša ni uspel dobiti izhoda, je Bajaga odigral tudi bas. Singel je izšel 1. septembra 1980, na B strani pa se je znašla necenzurirana verzija pesmi ˝Mirno spavaj˝, ki naenkrat ni nikogar več motila. Časi so se očitno spreminjali...

Ko so fantje zaključili s služenjem vojaškega roka, so se februarja 1981 lotili snemanja drugega albuma ˝Pokvarena mašta i prljave strasti˝, za katerega je Bora še iz vojske pošiljal tekste pesmi, ob povratku pa so ga čakale že izdelane pesmi, za kar je bil zaslužen predvsem Bajaga. Posebne omembe so vredne: ˝Ostaću slobodan˝, ˝Lak muškarac˝ in ˝Neke su žene pratile vojnike˝. Bajagina pesem ˝Dva dinara, druže˝ je postala hit leta na radiu Hit 202. Do konca leta so prodali kar 200.000 plošč, še preden se je pojavila na prodajnih policah izven Srbije. Nastopa na dveh koncertih v beograjski Hali sportova, kjer se je vsak večer zbralo blizu 5.000 ljudi, sta bila uvod v izjemno uspešno turnejo po Jugoslaviji, na kateri je Riblja Čorba nastopila v kar 59 mestih.

Novembra je izšel tretji album ˝Mrtva priroda˝, za katerega je Bajaga napisal ˝Ja sam se ložio na tebe˝, vse druge bolj udarne pesmi pa so bile skupno delo vseh članov skupine. Na albumu lahko najdemo tudi ˝Ne veruj ženi koja puši Drinu bez filtera˝, ˝Odlazak u grad˝, ˝Na zapadu ništa novo˝, ˝Pekar, lekar, apotekar˝, ˝Neću da ispadnem životinja˝ in ˝Volim, volim žene˝. Prodanih je bilo rekordnih 500.000 plošč in Riblja čorba se je prebila na sam vrh jugoslovanske glasbene scene.

Sledila je turneja, a tudi vedno več težav. Na koncertu v zagrebški Ledeni dvorani se je v gneči smrtno poškodovala 14-letna deklica. Skoraj istočasno se je v ˝Ilustrovanoj politici˝ pojavilo pismo o politični spornosti Riblje Čorbe. Zgolj na tej podlagi so oblastniki izdali zahtevek, da se plošča umakne iz prodaje zaradi verzov ˝Za ideale ginu budale˝ in ˝Kreteni dižu bune i ginu˝ iz pesmi ˝Na Zapadu ništa novo˝. Afera se je razpasla po medijih in Riblja čorba je bila prvič v karieri prisiljena, da prekine svoj koncert, saj so bili dežurni gasilci preveč nasilni do publike. Zgodba se je umirila šele takrat, ko je na stran Čorbe stopil tedanji predsednik borčevske organizacije. Politične zdrahe okoli Čorbe so povzročile zelo neobičajno odločitev: Na Dan mladosti, 25. maja 1982, so prejeli Majsko nagrado Mestnega komiteja Zveze socialistične mladine z utemeljitvijo ˝skupina poje o življenju in problemih mladih in je postala nekakšen simbol velikega dela mladine˝.

Plošča ˝U ime naroda˝ izide par mesecev kasneje in postane najbolje prodajani koncertni album v dotedanji jugoslovanski zgodovini rocka. Istočasno pa se pojavljajo tudi prva nesoglasja znotraj skupine. Bora želi do konca leta posneti še en album, Bajaga pa je prepričan, da potrebujejo odmor. Bora zmaga in jeseni izide peti album ˝Buvlja pijaca˝, ki zveni že precej komercialno, pa tudi besedila pesmi niso med najboljšimi. Bora je tu zanesljivo zamenjal tematiko in na albumu so se znašle pesmi z bolj ˝družbeno˝ problematiko, kot so ˝Slušaj, sine˝, ˝Ja ratujem sam˝, ˝Pravila˝, ˝Kad ti se na glavu sruči čitav svet˝, pa tudi nepozabna˝Kako je lepo biti glup˝. Navkljub prodanim 300.000 izvodom, se ta album smatra za začetek padca popularnosti Riblje Čorbe.

Na turneji, ki je sledila, se je skupina soočila z oslabljenim zanimanjem s strani občinstva. Za njen zaključek aprila 1983 je Bora prisegel, da se bo obril po glavi, če ne pride vsaj 10.000 ljudi. Prišlo jih je samo 8.000 in Bora je obljubo izpolnil. Obrili pa so tudi Vicka Milatovića, ki je odhajal v vojsko. Namesto njega se je na bobnarski stolček usedel Vlajko Golubović, ki je pred tem igral pri skupinah Tilt in Suncokret, kasneje pa pri Bajaga i Instruktori.

Odmor v delu skupine je prvi izkoristil Rajko Kojić in izdal mini album ˝Ne budi me bez razloga˝, konec leta pa se je za svoj album odločil tudi Bajaga in posnel ˝Pozitivna geografija˝. Leta 1984 ˝Pozitivna geografija˝ postane največji hit v državi. Kljub temu Bajaga trdi, da je ostal zvest Čorbi, kar potrdi tudi s tem, da gre z njimi ponovno v studio in posnamejo ˝Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju˝. Takoj po objavi, je republiška komisija razglasila tri pesmi za moralno sporne, plošča pa je dobila nalepko ˝šund˝ in s tem višjo ceno v prodaji. Po mnenju mnogih je to eden najboljših albumov Riblje Čorbe. Ritem je tokrat drugačen, glasba pa je pretežno Bajagina, kar se je izkazalo za zmagovalno kombinacijo. Turneja kljub sijajnemu albumu ni bila ravno uspešna, toda ploščo so kljub temu prodali v – za to leto – rekordnih 120.000 izvodih.

Uspešnemu albumu pa je sledila kriza v skupini, ki ji je sledil odhod Bajage in Rajka. Namesto njiju se skupini pridružita kitarista Vidoja Bodinović Džindžer (bivši član Opusa in Rok mašine) in Zoran Dašić. Vicko se je medtem vrnil iz vojske, Vlajko Golubović pa se je pridružil Bajagi in njegovim inštrukorjem. Dašić je skupino zaradi družinskih obveznosti zelo hitro zapustil in kasneje ustanovil skupino Legende. Namesto njega je prišel Nikola Čuturilo, ki je poletje leta 1984 preživel kot član Električnega orgazma. Nova člana je Bora uvajal na anonimnih nastopih po manjših klubih.

V tem obdobju je Bora sodeloval tudi z Goranom Bregovićem in za ploščo ˝Bijelo dugme˝ napisal polovico vseh besedil. To sodelovanje je pomagalo zrahljanemu statusu Riblje Čorbe, ki se je pozimi 1985 spet zaprla v studio in posnela album ˝Istina˝. Bregović je vrnil uslugo in na njem odpel pesem ˝Disko mišić˝. Na albumu se je znašla tudi pesem "Pogledaj dom svoj, anđele", ki so jo kasneje poslušalci radia Hit nedelje 202 izbrali za pesem leta, leta 1990 pa za pesem desetletja. Zaradi pesmi ˝Pogledaj dom svoj, anđele˝, ˝Snage opozicije˝, ˝Alo˝ in ˝Dvorska budala˝ je Jugoton zavrnil izdajo, zato se je skupina vrnila k založbi PGP RTB. Takoj naslednje leto je sledila plošča ˝Osmi nervni slom˝. Poleg ˝Amsterdam˝, je bil udarni hit na plošči tudi ˝Nemoj da ideš mojom ulicom˝, ostale pesmi pa so zaradi avtocenzure glasbenih urednikov ostale v senci. V začetku leta 1986 so o Čorbinih tekstih razpravljali tudi v Komisiji Predsedstva CK SKJ za informativno-propagandno delovanje. A politične dileme niso kaj dosti vplivale na občinstvo in Riblja Čorba je 8. marca 1986 v Sarajevu pred 10.000 ljudmi začela svojo izjemno uspešno turnejo in s tem potrdila vrnitev na sceno.

Konec leta 1986 je skupina na MESAM-u prejela nagrado za rock skupino leta, Bora je bil imenovan za najboljšega skladatelja, Miša pa je postal avtor hita leta (˝Amsterdam˝). Februarja 1987 sledi plošča ˝Ujed za dušu˝. Istega leta, so Bori Đorđeviću sodili zaradi ˝žaljenja delovnega naroda Jugoslavije˝, a obtožbe so bile zavrnjene.

Desetletnico skupine so proslavili s kompilacijo ˝Riblja čorba 10˝ in albumom ˝Priča o ljubavi obično ugnjavi˝, ki navkljub rastočim političnim problemom skorajda ni imela političnih besedil. Notranji problemi v skupini pa so se kljub temu stopnjevali. Čutura je 1. novembra 1989 skupino zapustil in se podal v solo vode. V trenutku, ko so vsi napovedovali konec Riblje Čorbe, pa se je skupini pridružil kitarist Zoran Ilić, prej član zasedbe Bezobrazno zeleno.

Z novim članom so posneli album ˝Koza nostra˝, kjer so se kot gosti pojavili tudi Džoni Štulić in skupina Azra. Album nam je prinesel pesmi ˝Al Kapone˝, ˝Gde si u ovom glupom hotelu˝, ˝Tito je vaš˝... V vojni je Bora Đorđević postal aktivni privrženec srbske vojske, Riblja čorba pa je nastopala v tujini in izdala par plošč, ki niso pustile trajnega sledu. Album ˝Labudova pesma˝ je bil mišljen kot poslovilni album, a kasneje se je skupina odločila, da ne bo prenehala z ustvarjanjem. Niti z naslednjo ploščo ˝Zbogom, Srbijo˝ Riblja čorba ni dosegla večjega uspeha. Leta 1996 je skupino zapustil Zoran Ilić. Sledil je album ˝Ostalo je ćutanje˝ , hkrati pa je Bora snemal album ˝Njihovi dani˝. To je tudi edini album, ki nosi samo njegovo ime, saj je izrazito političen in usmerjen proti vladi Slobodana Miloševića.

V začetku leta 1997 je bila Čorba na turneji ˝Po slobodnim gradovima Srbije˝, istega leta pa so izdali tudi kompilacijo ˝Treći srpski ustanak˝, kjer najdemo nabor političnih pesmi iz cele kariere. Prvič sta na tej kompilaciji objavljeni ˝Snage opozicije˝ in ˝Volim i ja vas˝. Sledila sta album ˝Nojeva barka˝ s pesmimi ˝16 noći˝, ˝Gde si˝, ˝Nojeva barka˝ in album ˝Pišanje uz vetar˝, ki sta bila uspešnejša od albumov, izdanih v času vojne.

Leta 2003 je skupina izdala album ˝Ovde˝, sledili pa so še trije deli Trilogije: ˝Nevinost bez zaštite˝, ˝Devičanska ostrva˝ in ˝Ambasadori loše volje˝. Po izrednih parlamentarnih volitvah 28. decembra 2003, je bil Bora leta 2004 kot član Demokratske stranke Srbije imenovan za pomočnika ministra za kulturo, a je bil leta 2005 prisiljen dati odpoved.

Riblja čorba je pred kratkim izdala CD in DVD s svojega koncerta 10. marca 2007 v Beogradski Areni, do konca leta pa imajo v načrtu izdati nov album in z njim proslaviti tridesetletnico obstoja skupine. ˝Letos mlada in perspektivna beograjska skupina Riblja Čorba praznuje 30 let svojega obstoja in ker smo uspeli ohraniti tisto najpomembnejše - radovednost in ljubezen do glasbe – pripravljamo nov CD. Imamo tekste, čakamo glasbo. To bo ljubezenska plošča, brez težkih vsebin,˝ je razkril Bora.

uredil: Jernej Vene