Že ime tega zanimivega kalifornijskega ansambla pove veliko o njihovi glasbeni usmeritvi. Bes proti sistemu, kakršen je njegov prevod, izraža vse nakopičeno sovraštvo do obstoječega, formalnega in splošnega. "Že res, toda to so že mnogo pred njimi počeli punkerji!", boste rekli. Tudi to drži, vendar loči Rage Against The Machine od vseh drugih podobnih predstavnikov tega sloga svojstven pristop do široke vsakodnevne problematike. Njihova glasba je močna mešanica brezkompromisnega rocka, ki je izšel iz punka in politično obtožujočega rapa. Nastali so leta 1990 in si že po prvem nastopu na neki domači zabavi pridobili množico oboževalcev, pa tudi nasprotnikov. Njihova spontana energija jim je pomagala pri poti navzgor, saj so že čez slabi dve leti izdali prvo, istoimensko ploščo, ki še danes velja za kultno na področju angažiranega crossover rocka. Še bolj čudni so njihovi vplivi. Po besedah članov skupine so med njimi Malcolm X, Led Zeppelin, The Clash, Public Enemy, Che Guevara in Martin Luther King. Na prvencu so vsi inštrumenti naravni, nikjer namreč niso uporabili elektronskih klaviatur ali česa podobnega. S tem so hoteli doseči neposrednost glasbenega udara na ušesa in duše poslušalcev. V tem so brez dvoma uspeli, saj se je ta plošča dolgo časa zadrževala visoko na lestvicah albumov. Z nje je najbrž najbolj znana ostra skladba Killing In The Name. Rage Against The Machine sestavljajo pevec Zack De La Rocha, kitarist Tom Morello, bobnar Brad Wilk in basist Timmy C. Med leti 1992 in 1996 so fantje pospešeno igrali kot prednastopajoči na turnejah skupin Body Count, Public Enemy, Porno For Pyros in Pearl Jam ter raperja Ice-T-ja. Nekateri vzhičeni ameriški novinarji so jih kovali v zvezde kot eno najbolj originalnih, virtuoznih in svežih ameriških novejših skupin. To je res, glede virtuoznosti pa stara modrost, da se počasi daleč pride. S tem ni rečeno, da ne znajo igrati, nasprotno, z veliko nastopi se utrjuje tudi to polje ustvarjanja. Drugi album Evil Empire je bil izredno težko pričakovan. Na njem najdete tradicionalno udarne akorde, pretresljivo natančen in morilski boben ter trzajoč in rahlo moreč bas, vse skupaj pa nadgrajuje rezek glas Zacka De La Roche. Rage Against The Machine so tudi politično aktivni, saj so svojo najbolj odmevno akcijo skupaj s še nekaterimi drugimi izvajalci izpeljali aprila 1994. Takrat so se borili za izpustitev nekega Leonarda Peltierja, ki ga je FBI po krivem obsodil leta 1975. Od leta 1985 do 1994 je peticijo za njegovo izpustitev podpisalo več kot štiridvajset milijonov ljudi po vsem svetu. Kljub temu je pohvalno, da glasbeniki ne gledajo nezainteresirano okrog sebe, tako kot mnogi drugi njihovi vrstniki. Rage Against The Machine so v svojem početju neznansko dobri, po delu v Audioslave, se spet zbirajo v stari jati. Upam, da se bo kakšen njihovih naukov prijel tudi krivcev za večino gorja, ki se je razpaslo po svetu!

Jernej Vene