Leta 1970 je bila v Veliki Britaniji ustanovljena skupina Queen, sestavljena iz glasbenikov, ki so bili večinoma študentje umetnosti. Kitarist Brian May in bobnar Roger Taylor sta že pred nastankom skupine igrala skupaj v zasedbi Smile. Ko ju je zapustil basist Tim Staffell, sta kmalu našla novega v Johnu Deaconu, mladem fantu iz Leicesterja. Na mesto pevca je prišel Frederick (Farouk)Bulsara, ki je tako zaokrožil skupino v kvartet. Slednjega gotovo bolje poznate pod umetniškim imenom Freddie Mercury. Leta 1972 so Queen podpisali pogodbo z založbo EMI, kateri so ostali zvesti vso kariero, naslednjega leta pa so kljub propadlemu singlu Keep Yourself Alive nadaljevali pot proti slavi. Prva plošča je bila zanimiva mešanica glam rocka sedemdesetih in trdega rocka s konca šestdesetih let. Po naporni turneji so posneli ploščo Queen II, s katero so izpolnili pričakovanja, saj je dosegla celo peto mesto na britanski lestvici albumov. Skladbi Seven Seas Of Rhye in Sheer Heart Attack, ki je bila obenem tudi naslovna tema njihove tretje plošče, sta skupino dodobra ponesli med ljudi. Freddie Mercury je v svojih satenastih trikojih nastopal na njihovih koncertih in kmalu postal eden opaznejših showmanov prve polovice sedemdesetih let. Uigranost skupine Queen je bila za takratne razmere več kot fantastična, poleg tega pa so zmogli brez elektronskih inštrumentov pričarati zvoke, ki jih ni znal nihče drug pridobiti po naravni poti. Konec leta 1974 so začeli postajati slavni tudi v ZDA, kjer so jih na vse pretege hvalili predvsem nekaterih prominentni glasbeni kritiki. Leto 1975 je bilo za Queen izjemno uspešno predvsem zaradi skladbe Bohemian Rhapsody, ki je bila Mercuryjevo delo. V sedem minut dolgo skladbo je uspel porazdeliti veliko opernih elementov in tako naredil pravcato mini rock opero. Česa takega niso prej naredili ne Yes, ne Genesis ali Emerson, Lake And Palmer. Queen so naprednost rocka in fuzijo s klasično glasbo približali navadnim in naključnim poslušalcem. Toliko moči in angažiranosti ni takrat zmogla nobena druga skupina. Bohemian Rhapsody je ostala na vrhu britanske lestvice kar osupljivih devet tednov, album A Night At The Opera, s katerega je omenjena skladba, pa je bil v tistih časih eden najdražjih. Vse zvoke so Queen pridobili brez kakršnihkoli električnih klaviatur ali takrat rojevajočh se sintetizatorjev zvoka. Tudi album se je uvrstil na prvo mesto angleške lestvice in prišel med pet najpopularnejših v ZDA. Njihov status je postal superzvezdniški, zato je vsakoletna bera iz njihovega skrbno načrtovanega glasbenega življenja obsegala veliko ploščo, nekaj hitov in ekstravagantnih turnej. Nekaj najbolj znanih skladb iz poznih sedemdesetih: Somebody To Love, We Are The Champions, We Will Rock You, Bicycle Race, Fat Bottomed Girls, Crazy Little Thing Called Love, Save Me in Flash (Gordon). Zlasti skladbi Crazy Little Thing Called Love in Another One Bites The Dust sta dosegli prvo mesto v ZDA. Glasba za film Flash Gordon pa je bila tudi precej uspešna, skupina pa je z vsemi osmimi rokami zgrabila priložnost in oblikovala celotno scensko glasbo za ta film. Konec leta 1981 pa so Queen ponovno kraljevali v Britaniji in sicer v duetu z Davidom Bowiejem v skladbi Under Pressure. Po nekaj samostojnih albumih nekaterih članov, so se spet združili in posneli precej mimobežno ploščo Hot Space, ki pa ni bila tako slaba, da bi jo lahko prezrli, toda, kaj hočemo, trg govori o tem drugače. Plošča The Works (1984) jih je ponovno spravila v višine, saj sta skladbi Radio Ga-Ga in I Want To Break Free še danes klasiki marsikaterega terasnega benda in najbolj zakotne radijske postaje. Pojavili so se tudi na prireditvi Live Aid, kjer so bili po mnenju mnogih med najbolj bleščečimi nastopajočimi. Druga polovica osemdesetih let je bila manj natrpana z novimi ploščami, zato pa so Queen dokazali, da so izjemno dober koncertni ansambel. Njihovi nastopi so bili prava paša za oči in ušesa, saj so vedno združevali najboljše od najboljšega. Plošče A Kind Of Magic, The Miracle in Innuendo so jih za večno zapisale med nesmrtne člane rock zgodovine. 24. novembra 1991 pa je po dolgem bolehanju zaradi Aidsa umrl Freddie Mercury, pevec s tako prodornim glasom, kot ga je imel in ga ima le malokdo. Leto kasneje so pripravili tudi dobrodelni koncert v počastitev njegovemu spominu in delu, skupina Queen pa je svoje delovanje nameravala prekiniti. Leta 1995 pa je vseeno izšla plošča Made In Heaven, ki poleg nekaterih starejših skladb in solističnih uspehov prinaša nekaj do takrat neobjavljenih skladb. You Don' Fool Me in Heaven For Everyone sta še enkrat sprožili zanimanje za to odlično skupino. Ravno, ko so še trajala ugibanja o tem, koliko skladb, ki jih je Freddie Mercury posnel v svojem življenju še leži po predalih, je izšla plošča zbirka z naslovom The Rocks. Poleg največjih hitov vsebuje še eno novo skladbo, ki jo poje Mercury. Saga z imenom Queen tako živi naprej in le vprašanje časa je, kolikokrat nas bo njihova založba še presenetila z biseri iz predalov. Ob tako plodnem življenju, kot ga je imel Mercury, se izostanka takih skladb ni treba bati. V letih po Mercuryjevi smrti so mnogi ugibali ali bodo Queen v kakršnikoli obliki še kdaj stopili na oder. V igri za njegovega naslednika sta bila George Michael in Robbie Williams, vendar sta se Brian May in bobnar Roger Taylor odločila za svojega sodobnika Paula Rodgersa, znanega iz skupin Free in Bad Company. Pod imenom Queen + Paul Rodgers so leta 2005 odigrali donosno svetovno turnejo ter izdali CD in DVD Return of the champions. Vendar, Queen brez Mercuryja so kot The Doors brez Morissona, mar ne?

avtor: Jernej Vene