Pretty Maids so danske heavy metal staroste, ki so vznikle v začetku osemdesetih in so s klasičnimi albumi »Red, Hot and Heavy« (1984), »Future World« (1987) in »Jump The Gun« (1990) tudi svojo državo uspele zarisati na metalski zemljevid sveta. Čeprav Pretty Maids danes veljajo za kultne heavy rock veterane, ki so prodali na tisoče in tisoče albumov, pa se skupini z izjemo japonskega trga veliki met občega komercialnega preboja nikoli ni posrečil. Skupina je do danes izdala 14 studijskih albumov in tudi še več kot trideset let po ustanovitvi velja za vroč koncertni akt. Danes jo od originalni članov tvorita Ron Atkins (vokal) in Ken Hammer (kitara), poleg njiju pa še v zadnjem desetletju pridruženi člani Allan Tschicaja (bobni), Morten Sandager (klaviature) in Rene Shades (bas kitara).

KLASIČNA LETA (1981 - 1990)

Pretty Maids sta leta 1981 v Horsensu na severu Danske ustanovila prijatelja Ken Hammer (Kenneth Hansen) in Ronnie Atkins (Paul Christensen). S preigravanjem so začeli kot cover skupina pod imenom Pretty Pretty Panick, kmalu pa so začeli s pisanjem avtorske glasbe v stilu britanskih heavy metal aktov sedemdesetih, kot so bili Deep Purple, Judas Priest in UFO. Po izdaji prvega dema jih je pod svojo streho vzela založba Bullet Records. Po začetnih kadrovskih menjavah so se v zasedbi poleg ustanovnih dveh članov ustalili klaviaturist Alan Owen, kitarist Pete Collins, basist John Darrow in bobnar Phil Moorheed.

Leta 1983 so izdali samonaslovnjeni EP in nase opozorili mnogo večjo založbo CBS Records, ki je Dance vzela pod svoje okrilje in s spremenjeno naslovnico še enkrat izdala omenjeni kratkometražni album. Leta 1984 so izdali svoj dolgometražni prvenec »Red, Hot and Heavy« in z njem poželi prve uspehe, mediji so jih takrat zaradi imidža, stila igranja in naslovov komadov označili kot otroke Spinal Tapa.

Sredi osemdesetih sta skupino zapustil Collins in Darrow, slednjega je nadomestil Allam Delong, medtem ko novega kitarista niso iskali. V New Yorku so s priznanim producentom Eddiejem Kramerjem posneli album »Future World« (1987), ki je dokončno deifiniral njihov močan, agresiven zvok z vseskoznim iskanjem melodičnih rešitev. Naslednji album »Jump The Gun« (1990) je produciral Roger Glover (Deep Puprle), napram predhodnjiku je bil skladno s časom nastanka producentsko dodelan in melodično še bolj kričeč. Založba je na album stavila veliko, tudi po zaslugi slavnih gostujočih glasbenikov (Ian Paice in Roger Glover, oba Deep Purple), vendar razen na Japonskem Pretty Maids niso uspeli naskočiti vrhov svetovnih lestvic, za kar je z vstopom v devetdeseta leta deloma kriv tudi vzpon alternativne glasbe. Založba ni bila pripravljena živeti samo od pričakovanj, zato so se Pretty Maidsov odkrižali, klasična zasedba je razpadla, ostala sta samo še ustanovna dva člana, Ron Atkins in Ken Hammer.

KASNEJŠA LETA (1991 - )

To pa ni pomenilo popolnega zatona skupina, nadsprotno. Rekutirali so bobnarja Michaela Fasta in basista Kenna Jacksona in z Metallicinim producentom Flemmingom Rasmussenom posneli album »Sin-Decade« (1992), ki jim je s priredbo Johna Sykesa & Phila Lynotta Please Don't Leave Me prinesel hit skladbo in skupino približal novemu krogu poslušalcev. V prvi polovici devetdesetih so Danci svoje ime negovali predvsem v deželi vzhajajočega sonca, kjer so bile popularne predvsem njihove balade.

Sredi devetdesetih so izdali svoj skupno peti studijski album »Scream«  (1994) z odebeljenimi kitarskimi riffi in težkim zvokom, temu pa je sledil še izid prvega koncertnega ploščka »Screamin' Live« (1995). Naslednji plošček »Spooked« (1997) med poznavalci velja za še en klasičen Pretty Maidas album, čeprav je ob izidu zaradi melodičnemu heavy metalu neugodnega obdobja ostal popolnoma spregledan. Pred koncem tisočletja so Pretty Maids izdali nov album »Anything Worth Doing Is Worth Overdoing« (1999) z uspešno skladbo Hell On High Heels, ki še danes ostaja reden del njihovega koncertnega repertoarja.

Že naslednje leto so izdali nov album »Carpe Diem« s še močnejšo melodično konotacijo. Z naslednjim albumom »Planet Panic« (2002) so se vrnili k zvoku agresivnejših kitarskih riffov, po izidu pa je skupina zabredla v težko obdobje, saj je njihova menedžmentska družba bankrotirala, zato so se tudi sami pogreznili v dolgove in celo pravne bitke. Kot da to že ne bi bilo dovolj, je soustanovitelj skupine in dolgoletni kitarist Ken Hammer decembra 2003 doživel in preživel srčno kap, po kateri pa je popolnoma okreval in se brez trajnejših posledic uspel vrniti na koncertne odre.

POSTOPNI POVRATEK (2006 - )

Pretty Maids so se po nekajletnem snu leta 2006 vrnili z novim ploščkom »Wake Up To The Real World«, ki je Dancem prinesel prebujanje nove pomladi, skladno z dvigom popularnosti večine starošolskih heavy metal skupin so tudi sami začeli aktivneje koncertirati. V tem obdobju sta skupino okrepila bobnar Allan Tschicaja (Royal Hunt, Kingdom Come) in klaviaturist Morten Sandager (ex-Mercenary), ki sta v naslednjih letih postala kadrovska stalnica. Leta 2010 so Danci izdali medijsko dobro promoviran novi plošček »Pandemonium« s prepoznavno mešanico melodičnosti in udarnosti ter sila moderno produkcijo, kar so jim nekateri ljubitelji njihovega klasičnega zvoka osemdesetih zamerili.

Po tridesetih letih delovanja so Pretty Maids leta 2012 izdali svoj prvi DVD »It Comes Alive - Made in Switzerland« s posnetkom nastopa iz baselskega kluba Z7. Na koncert je romala tudi četica slovenskih oboževalcev, tako posnetek v prvih vrstah večkrat ujame tudi slovensko zastavo z bendovim logotom, ki od takrat dalje bojda krasi vadbeni prostor danskih heavy metal starost.

Leta 2010 začrtano pot modernejšega zvoka so Pretty Maids nadaljevali tudi z naslednjima albumoma »Motherland« (2013) in »Louder Than Ever« (2014), oba izdana pod okriljem italijanske založbe Frontiers Records.

Urban Bolta, april 2014