Skupino Partibrejkers so leta 1982 ustanovili pevec Zoran Kostić - Cane (ex Urbana gerila, Radnička kontrola), bobnar Goran Bulatović - Manza (ex Republika), kitarist Nebojša Antonijević - Anton in kitarist Ljubiša Kostandinović (ex Republika, BG 5, Butik in Šine, gostoval je tudi pri snemanju plošč drugih skupin pod vzdevkom Riki Rif).

Prvi nastop so imeli 4.10.1982 v Dadovu kot predskupina skupine The Fifthies. V naslednjem letu so igrali zelo intenzivno, ob neki priložnosti so imeli v treh dnevih celo pet koncertov.

Na plošči Ventilator 202 je bila objavljena pesem Radio utopija, na radijskih postajah pa so pogosto predvajali pesmi Hiljadu godina in Večeras.

Prvo ploščo so posneli v beograjskem studiu O, produkcijo pa so prepustili Koji (Disciplina Kičme).

Čeprav je bil njihov prvi album uspešen in dobro prodajan, so jim v Jugotonu po poslušanju demo posnetkov za drugi album zaprli vrata z izgovorom, da njihova glasba ni dovolj udarna. Leta 1985 je skupino zapustil Manza, pridružil pa se jim je Nenad Krasavac - Kele (ex Disciplina kičme).

Po krajšem premoru so se ponovno zbrali leta 1986, v rahlo spremenjeni postavi – bobnar Vlada Funtek (ex Plaćenici), basist Dime Todorov - Mune (ex Radost Europe), iz skupine pa je odšel Ljubiša. Nov album so posneli v studiu Milana Ćirića, a je projekt zaradi nezanimanja za kar nekaj mesecev obstal na mrtvi točki.V naslednjem letu je skupino zapustil bobnar Vlada, začasno ga je nadomestil Marko Milivojević, kasneje pa Igor Borojevič (ex Potop, Banana).

Marca 1988 so izdali novi album, na katerem je bilo nekaj njihovih že legendarnih pesmi, kot so Put, Ja se ne vračam, Prsten, Mesečeva kći, Pet ispod nule, Nema cure. V istem letu je MTV posnela oddajo o skupini.

Februarja 1989 so s pomočjo Srđana Gojkovića (Električni orgazam) posneli nove demo posnetke. Njihova tretja plošča je izšla novembra istega leta, na njej pa so bili hiti Kreni prema meni, Zemljotres, Hipnotisana gomila in Ono što pokušavam.

Leta 1990 so imeli prvo veliko turnejo. Nastopali so kot predskupina skupine Motorhead, ki je imela turnejo na območju bivše Jugoslavije. V tem letu je skupino zapustil Igor Borojević, nadomestil pa ga je Borko Petrović (ex Baby Kate). V tej postavi so leta 1991 izdali "live" posnetke s koncertov v Zrenjaninu inVršcu.

Februarja 1992 so bili na njihovem koncertu tudi Emir Kusturica (ex Zabranjeno pušenje), Johnny Deep (ex Rock City Angels, The Kids) in Jim Jarmusch (ex Del Byzantinees). V tem času sta se v skupino vrnila Igor in Ljubiša, junija pa jo je zapustil Mune, tako da je vlogo basista prevzel Saša Vlajsović (NBG). Istega leta so izdali ploščo z naslovom Zabava još traje.

Zaradi vojne v BiH so se člani Ekaterine Velike, Električnega orgazma in Partibrejkersov združili in ustanovili skupino Rimtutituku, v okviru katere so posneli cinično protivojno pesem Slušaj vamo. Singel so promovirali 8. marca 1992 z igranjem na tovornjaku, ki je krožil po beograjskih ulicah, junija pa so igrali na Dunaju v okviru protivojnega in protirasističnega festivala.

Novembra 1992 leta so bili med prvimi skupinami, ki so nastopile v Sloveniji. Tako občinstvo kot mediji so jih odlično sprejeli.

Leta 1993 so koncertirali v Solunu, Pragi, Berlinu in v Makedoniji. Naslednje leto so s pomočjo številnih glasbenikov posneli album Kiselo i slatko, na katerem so pesmi Molitva, Ljudi nisu isti, Hoču da znam in druge. Po izdaji tega albuma so si člani skupine privoščili daljši premor.

Cane in Anton sta leta 1996 skupino obnovila z mlajšo ekipo iz Zrenjanina: pridružili so se jima basist Gojko Ševar (ex Gluve kućke), kitarist Srđan Graovac (ex Gluve kućke) in bobnar Darko Kurjak (ex Oružjem protiv otmičara). Objavili so kompilacijski album Najbolje od najgoreg, na katerem sta bili dve novi pesmi: Ludo i brzo ter Rođen loš. Na razprodanem koncertu na Tašmajdanu v Novem Sadu se je zbralo kar 5.000 ljudi. Istočasno je izšla videokaseta Poslednji dani slobode, posneta na koncertu leta 1991. Koncertirali so tudi v Frankfurtu, kjer so doživeli odličen odziv publike.

Leta 1997 so nastopili na beograjskem trgu Republike pred veliko množico ljudi.

V Kojini produkciji je nastala nova plošča Ledeno doba. Promovirali so jo z velikim brezplačnim koncertom pod Kalemegdanom, ki so ga poimenovali Ne padaj pobedniče. S tem nastopom so obeležili 15. rojstni dan skupine.

V začetku leta 1998 je skupino zapustil kitarist Graovac, pridružil pa se jim je basist Miodrag Karajanković (ex Jugosloveni). Po šestletnem premoru so nastopili na razprodanem koncertu v Sarajevu, dve leti kasneje pa na Hrvaškem.

Leta 1999 so izdali album San i java, leta 2002 pa je izšel album Gramzivost i pohlepa, ki so ga zaradi odličnega odziva občinstva promovirali kar dve leti.

Nastopili so po vsej nekdanji Jugoslaviji, prav tako so koncertirali v Ameriki in Kanadi (Hamilton, Toronto, Vancouver, Chicago, Los Angeles, New York). Eden od viškov njihove kariere je bil zagotovo nastop s Chuckom Berryjem v Zagrebu.

Skupina trenutno v studiu zaključuje snemanje novega albuma, prav tako pa nastaja tudi film o pripravi albuma.