Pod vplivi ekstremnega vala metal glasbe, so prvi posnetki Paradise Lost vsebovali dokaj umazan in agresiven death metalski zvok, z death vokali ter morbidno depresivno tematiko. V tem obdobju se je pojavil tako imenovani doom/death metal žanr, za katerega pravijo, da so bili njegovi pionirji ravno Paradise Lost, ki so mu zvesto sledile tudi druge skupine, kot sta Anathema (poznani kot Unholy Trinity) in My Dying Bride.

Skupina v zelo kratkem roku podpiše pogodbo z založbo Peaceville Records in izda dva albuma z naslovom "Lost Paradise in "Gothic". S slednjo posežejo relativno popularnost zunaj matične države. Sledi album "Shades Of God", ki poseduje posebno globino in melanholijo, prežeto z ostrimi rezili kitarskih riffov. Skupina posname dva videospota. Eden izmed obeh pripada pesmi As I Die, ki jo fani skupine razglasijo za himno in s katero so Paradise Lost končno zasloveli. Zanimivo je da skupina do zadnjega trenutka ni hotela te pesmi vključiti v album, saj je imela občutek, da se slogovno preveč oddaljuje od glasbene "špure" skupine. Sledita nemara najbolj pomembna albuma skupine "Icon" in "Draconian Times", ki sta skupino ponesla v višave uspešnosti in s katerima so Paradise Lost dosegli nove standarde v glasbi. Z njima opuščajo death metal zvok, v glasbo dodajajo melodične (atmosferične) in čiste vokale, posebno pozornost pa namenijo produkciji. Oba albuma postaneta hitro veliki uspešnici, na podlagi tega pa je bilo skupini omogočeno to, da se odpravi na veliko turnejo, v sklopu katere so nastopili leta 1995 tudi na Donnington festivalu v Veliki Britaniji.

Leta1997 pa skupina šokira svoje oboževalce in kritike. Oprime se povsem ne-metalskega izgleda, kratkih pričesk, s tem pa ponudi nov in moderen zvok. Pričnejo uporabljati tudi klaviature in vgrajevati elektroniko. Na podlagi tega nastane album "One Second", ki je skozi moderne pristope prikazal melanholično - depresivno plat skupine posredno in na ciničen način, s kritiko človeških odnosov in osebne tragedije posameznika. Album je požel ogromen uspeh v Nemčiji in na Švedksem, kjer se je v obeh država uvrstil teden dni po izdaji na lestvice 10. najbolje prodajanih albumov. V tem obdobju se kitarist Gregor Mackintosh v celoti oprime klaviatur, kar doprinese k popolni dominaciji elektronskega zvoka v glasbi Paradise Lost. Tako nastane album "Host".

Očitno je bilo, da je skupina sama pogrešala trši zvok, zato se je odločila da znova poudari težje riffe na sledečem albumu z naslovom "Believe in Nothing", medtem ko je elektronika vtaknjena v "drugi plan". Rezultat je bil odličen moderen album, videospot za skladbo Mouth, pa je našel na televizijski postaji MTV redni prostor za svojo rotacijo. Razvijanje modernih pristopov v Paradise Lost ne pojenja in tako se pojavi album  "Symbol of Life", nov album modernih elementov zvoka skupine. Album je znova oseben in mračen, ukvarja pa se zlasti z dvomom posameznika v samega sebe in razočaranjem nad moderno družbo. Po treh letih Paradise Lost znova "zmetalizirajo" svoj zvok in ponudijo svoj deseti album, ki se preprosto imenuje "Paradise Lost". Ta vrne skupino na njen tron. Na tem albumu je vzpostavljena melanholična atmosfera, skupina pa se znova ovije v svojo mračno podobo.

Album "In Requiem" prinese skupini odlične kritike, stare oboževalce pa dodobra preseneti. Skupina je z njim ustvarila močan izrazni album, s katerim se je popolnoma vrnila k svojim koreninam in ki je bil razglašen v mnogih glasbenih revijah za izdajo albuma meseca.  Z ustvarjeno atmosfero so Paradise Lost na tem albumu znova ujeli mistiko albumov "Draconian Times" in subtilno agresijo albuma "Icon".

V preko 20. let kljubovanja v glasbenem poslu, so Paradise Lost spremenili kar nekaj glasbenim slogov in brezkompromisno menjali svoj zvok, ne glede na kritike. Počeli so vedno tisto kar so želeli in niso storili napake. Paradise Lost je bil, je in ostaja sinonim za evolucijo melanholije, ne glede na način, s kakršnim jo skupina interpretira. Skupina izda leta 2008 dvojni koncertni plošček "The Anatomy Of Melancholy". Septembra 2009 pričakujemo izdajo novega albuma "Faith Divides Us, Death Unites Us". Sledi nova koncertna turneja, na kateri bo skupina obiskala, dne 05.12.2009, tudi Zagreb (klub Boogaloo).

avtor: Aleš Podbrežnik