Opeth je leta 1990 v Stockholmu na švedskem ustanovil David Isberg. Isberg je k sodelovanju povabil Mikaela Åkerfeldta na bas kitari. Ker Isberg o tem ni obvestil ostalih članov so ti band zapustili, Åkerfeldt pa se je Opeth priključil za stalno ko je propadel njegov band Eruption in prevzel mesto kitarista. Zaradi pomanjkanja članov sta se bandu priključila bivši Eruption bobnar Anders Nordin in Nick Doring na bas kitari, kasneje se je pridružil še Andreas Dimeo kot drugi kitarist. Band je s tem line-upom zdržal le eno leto in odigral samo en koncert. Po tem koncertu sta Opeth zapustila Andreas Dimeo in Nick Doring. Zamenjala sta ju kitarist Kim Pettersson in basist Johan DeFarfalla, le-ta je band po prvem skupnem koncertu zapustil. Tudi Pettersson pri Opeth ni dolgo zdržal in se poslovil poznega 1991. Isberg je zaradi nestrinjanj band zapustil leta 1992, na mestu vokalista ga je zamenjal Akerfeldt in z Lindgrenom sta takoj pričela s pisanjem materiala.

Po podpisu pogodbe z založbo Candlelight so leta 1995 izdali svoj prvi album Orchid, kot session basist je pri snemanju pomagal DeFarfalla in kmalu postal full-time član. Album je leta 1997 založba Century Media izdala tudi v ZDA. Produkcijo so opravili kar Opeth sami, inženiring pa je prevzel Dan Swano.

Drugi album Morningrise je izšel poznega 1996. Ponovno je mesto inženirja prevzel Swano, opravil pa je tudi produkcijo. Na tem albumu je komad Black Rose Immortal, ki z 22 minutami še danes ostaja najdaljša pesem, ki so jo Opeth napisali. Sledila je tudi prva evropska turneja s Cradle of Filth. Po turneji so iz banda zabrisalo DeFarfallo, zaradi selitve v Brazilijo pa je band zapustil tudi Anders Nordin.

Leta 1998 izdana tretja plošča My Arms, Your Hears je predstavila novega člana, genialnega Martina Lopeza na bobnih (prej je igral pri Amon Amarth). Pridružil se je tudi novi basist Martin Mendez, ki pa se zaradi pomanjkanja časa ni uspel naučiti vseh komadov, zato je na snemanju igranje bas kitare prevzel Akerfeldt. Mesto producenta je prevzel priznani švedskih producent Fredrik Nordstrom, ki je sodeloval z bandi kot so In Flames, Arch Enemy in Dark Tranquillity. Na tej plošči so Opeth spremenili tudi način pisanja. Namesto 10 in več minutnih komadov kot na Morningrise so na My Arms, Your Hearse krajši, 6-8 minutni komadi. Lirično je to konceptualni album, temačnejši kot prejšnje izdaje, tudi Akerfeldtov vokal je zavzel globoke, death-metalsko navdihnjene tone. Na albumu je komad Demon of the Fall, eden njihovih najbolj priljubljenih. Lopezovo jazzovsko navdihnjeno bobnanje je bilo kritiško izjemno pozitivno sprejeto. To je bila tudi zadnja plošča za založbo Candlelight.

Tudi leta 1999 pri založbi Peaceville izdani četrti album, Still Life je konceptualni. Osredotoča se na ljubezen nekega moškega do Melinde in njegove vrnitve iz pregnansta, do ponovnega srečanja in posledične usmrtitve obeh. Akerfeldt je svojo hčerko poimenoval Melinda, v čast temu liku. Album je ponovno produciral Fredrik Nordstrom.

Peti album Opeth, leta 2001 pri založbi Music for Nations izdani Blacwater Park je bil kritiški in komercialni uspeh v Severni Ameriki. Album ima močne metal vplive. Album je produciral frontman Porcupine Tree, Steven Wilson, odpel je tudi nekaj back vokalov in odigral nekaj kitarskih in klavirskih delov.

Leta 2002 izdan Deliverance se je uvrstil med prvih sto na Billboardovi lestvici. Je eden težjih Opeth albumov, vsebuje celo vplive, ki se spogledjujejo s stilom Morbid Angel. 

Sedma plošča, Damnation je bila posneta hkrati z Deliverance in bila povsem odtrgana od death metalskih elementov in prikazala stil progressive rocka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Akerfeldt je plošči Deliverance in Damnation posvetil svoji babici, ki je umrla v prometni nesreči med snemanjem albumov.

Leta 2004 je izšel prvi Opeth DVD, Lamentation (Live at Shepard's Bush Empire 2003).

Med Deliverance turnejo se je bandu začasno priključil Per Wiberg (Spiritual Beggars) na klaviaturah. Kmalu je bil v band sprejet kot stalni član.

Opeth so marca 2005 začeli s snemanjem nove plošče Ghost Reveries. Je seštevek vsega kar so Opeth ustvarili z zadnjimi tremi ploščami. Plošča je izšla 30. avgusta 2005 pri založbi Roadrunner. Čedalje glasnejše so bile govorice, da bad zapušča Martin Lopez, namigovanja je potrdil tudi Lindgren v nekem intervjuju, ko je dejal, da je Lopezova prihodnost v Opeth negotova. Maja 2006 je Lopez Opeth res zapustil, uradno zaradi bolezni in paničnih napadov. Lopeza je zamenjal Martin Axenrot, ki je z Opeth igral že zadnjih pet turnej.

Poleti 2006 so Opeth igrali na glavnem odru turneje Giganotour (v organizaciji Megadeth frontmana Dave Mustaina).

Oktobra 2006 je izšla posebna izdaja Ghost Reveries, ki vsebuje bonus komad (cover komada Deep Purple Soldier of Fortune), 5.1 surround mix, bonus knjižico in DVD dokumentarec.

Koncert 9. novembra v dvorani Roundhouse v Londonu je bil posnet za možno DVD izdajo.

Opeth načrtujejo novo ploščo za leto 2007, a snemanjem še niso pričeli.