Mountain je ameriška power blues rock skupina, ki je svoj kreativni zenit doživela v prvi polovici sedemdesetih. Tekom desetletij so večkrat razpadli in se ponovno združili, kljub nekonstantnosti in koncu »mainstreaovskega« zanimanja za bende njihovega kova v osemdesetih pa so Mountain v blues / rock vodah še vedno izredno cenjeni. V začetku sedemdesetih so prispevalai svoj kamenček v mozaik razvoja hard rocka, hkrati pa so tudi eni izmed pionirjev kasnejšega razvoja heavy metala. Njihov največji hit Mississippi Queen je veliki radijski hit, tevevizijska hiša VH1 pa je skupino uvrstila tudi na seznam »stotih najimenitnjših hard rock skupin kdajkoli«.
USTANOVITEV SKUPINE (1969)
Skupina je nastala potem, ko je kitarist Leslie West (nekdanji član benda The Vagrants založbe Long Island) posnel solo album z naslovom »Mountain«, z basistom in Cream sodelavcem Felixom Pappalardijem in bobnrjem N.D. Smartom. Ime skupine Mountain izhaja iz ogomne telesne konstitucije vodje skupine Leslieja Westa. Mountain so se na prvencu predstavili z Westovim surovim vokalom, hard rockom z močnim vplivom bluesa, ter Pappalardijevimi težkmi bas bas linijami. Njihov zvok je močno spominjal na britansko superskupino Cream (s katerimi je sodeloval tudi Pappalardi – produciral jim je albuma »Disraeli Gears« ter »Goodbye and Wheels of Fire«), da pa ne bi postali njihova kopija, so v postavo dodali še klaviaturista Steva Knighta, ki je skrbel za polnejši, organski zvok skupine. V začetnem obdobju je bil njihov menedžer nihče drug kot Cream bobnar Ginger Baker.
KLASIČNO OBDOBJE (1970 – 1973)
Svoj četrti koncertni nastop so Mountain odigrali na slavnem festivalu Woodstock (doživetje so kasneje strnili v sklabo For Yasgur's Farm), žal pa niso pristali v filmski izdaji tega veledogodka, je pa njihov nastop obeležen na festivalskem koncertnem albumu (volume 2). Kmalu zatem je bobnarja Smarta zamenjal Laurence »Corky« Laing, v tej postavi pa so nato leta 1970 izdali prvenec »Climbing!«, na katerem se nahaja najbolj prepoznavna Mountain skladba, Mississippi Queen, ki je prilezla vse do sredine ameriške lestvice top 40 singlov.
Naslednjik »Nantucket Sleighride« (1971) je kot album uspel ponoviti uspeh predhodnjika in je prišel na ameriško top 20 lestvico, a mu kakšnega izrazitega hita ni uspelo pridelati. Po že drugi uspešni izdaji so Mountain prejemali izredno pozitivne kritike, ki pa jih niso uspeli kapitalizirati z večjimi komercialnimi uspehi.
Proti koncu leta 1971 so Mountain izdali naslednji alum »Flowers of Evil«. Album sestoji iz dveh delov, prvga sestavljajo nove studijske skladbe, drugega pa koncertni nastop iz New Yorka, kjer so Mountain igrali v slavni dvorani Filmore East. Kmalu zatem so Mountain razpadli, razloga naj bi tičala v Westovem zlorabljanju drog, kot tudi v Pappalardijevih težavah s sluhom. Na pogorišču skupine so kaj kmalu s plodnim sodelovanjem začeli West, bobnar Laurence Laing in basist Creamov Jack Bruce. V dveh letih so izdali dva studijska in en koncertni album.
KASNEJŠA LETA (1973 - )
Leta 1973 sta West in Pappalardi reformirala Mountain z novima članoma, bobnarjem Allanom Schwartbergom in klaviaturistom Bobom Mannom. V tej postavi so prečesali Ameriko in izdali koncertni plošček »Twin Peaks«, predno so znova premešali postavo. Na bobnarski stolček se je vrnil Corky Laing, prišel pa je še ritem kitarist David Perry. Izdali so nov studijski album »Avalanche« in koncertirali, predno so po nastopu 31. decembra 1974 v New Yorku znova razpadli. Nastop na silvestrov večer pred prihodom v leto 1975 je bilo bendovo zadnje spisano poglavje, kar se tiče obdobja sedemdesetih.
Leta 1983 je Gail Collins Pappalardi, Felixova žena in njegova sodelavka tudi na glasbenem področju, nekdanjega Mountain basista v njunem stanovanju na Manhattnu ustrelila v vrat. Glasbenik je bil na mestu mrtev. Collinsova je bila obtožena umora druge stopnje in obsojena na 4 leta zaporne kazni, od katerih je pred odpustitvijo odslužila zgolj poldrugo leto. Nato je izginila v privatno življenje.
Mountain so se približno istočasno znova reformirali, z novim basistom Markom Clarkom. Izdali so nov album »Go For Your Life« (1985) z modernejšo produkcijo, ki je sledila trendu melodičnih osemdesetih in je zajezila skoraj vso bluesovsko žmohtnost klasičnega Mountain zvoka.
Mountain od tedaj dalje redno koncertirajo (večinoma po Ameriki, kjer se jih starejša generacij še vedno dobro spominja) v postavi stalnih dveh članov Leslieja Westa (kitara, vokal) in Laurenca »Corky« Lainga (bobni), medtem ko je mesto basista stalno na prepihu, od sredine osemdesetih so se na tem položaju zamenjali: Richie Scarlet, Randy Coven, Noel Redding in Rev Jones (Michael Schenker Group, Steelheart), ki s skupino igra od leta 2008 dalje. V zadnjih dvajsetih letih so Mountain posneli še nadaljnje tri albume, zadnji »Masters of War« datira v leto 2007, na njem pa je ameriški trio priredil 12 skladb Boba Dylana, tudi s pomočjo gostujočih glasbenikov, Ozzyja Osbourneja in Warrena Haynesa (The Allman Brothers Band).
Vodja zasedbe Leslie West je leta 2011 prestal veliko osebno tragedijo, saj so mu zaradi težav s sladkorno boleznijo odrezali spodnji del desne noge. Neko podjetje mu je nato sponzoriralo nakup prilagojenega avtomobila, s katerim se lahko normalno prevaža naokoli. Po okrevanju so se Mountain na odre vrnili z nastopom v slavnem njujorškem BB King blues klubu, kjer je West, ki je od izgube noge naprej na invalidskem vozičku, za vso pokazano voljo do življenja že sredi prvega igranega komada od publike prejel stoječe ovacije.
Mountain je (bila) ena tistih čarobnih glasbenih zasedb, ki ne morejo imeti duplikata. Tako kot so to bili Cream, The Beatles, Led Zeppelin, The Who, The Jimi Hendrix Experience, The Rolling Stones ali kateri od ostalih velikanov tistega časa - skupek izjemnih posameznikov, ki so sooblikovali glasbeno zgodovino. V kratki zgodovini benda so Mountain poskrbeli za tri zlate albume in nepozabno rock klasiko Mississippi Queen, kot taki pa so v zgodovini rock in blues glasbe pustili neizbrisen pečat.
Urban Bolta, april 2013






na vrh