Potem ko je leta 1983 na nič kaj prijeten način zapustil Metallico, je kitarist / vokalist Dave Mustaine ustanovil svojo skupino – poimenoval jo je Megadeth. Skupina je sledila v tistem času na zahodni ameriški obali izredno popularnim smernicam speed / thrash metala in tudi sama začela z ustvarjanjem stila, ki ga je gojila že Metallica. Klasičen thrash metalski zvok so začinili z ekspresnim tempom in nihilističnimi besedili, dobljena teatralnost pa je Megadeth v drugi polovici osemdesetih ustoličila kot enega glavnih aktov thrash metal scene. Vsak izmed njihovih začetnih albumov je posegel vsaj po zlati nakladi, arene po Ameriki so razprodane padale ena za drugo, Megadeth pa so si kljub vmesnemu rahlemu odmiku od začetnega zvoka zaradi konstantno dobre forme skozi leta delovanja utrdili status enega najbolj kultnih bendov svoje generacije.

Skozi leta je bend zamenjal veliko članov, stalna člana pa vse do danes ostajata nesporni vodja zasedbe Dave Mustaine in z vmesnim nekajletnim premorom tudi basist David Ellefson. Mustaine se je rodil 13. septembra 1961. Kot otrok je odraščal v predmestjih Južne Kalifornije, kjer ga je zaradi razpadle družine vzgajala zgolj mama. Pa še ta se je dostikrat na svojega sina kratko malo požvižgala, zato je mladi Dave pristal tudi na plečih svojih stricev in tet, ki niso nikoli vzpodbujali njegovega zanimanja za glasbo, še več, zaradi ljubezni do heavy metala so ga celo blatili. Leta 1981 je Dave skupaj z Larsom Ulrichom in Jamesom Hetfieldom ustanovil Metallico, ki si je s preigravanjem v podzemlju domačega okolja Kalifornije že kmalu pridobila sloves obetajočega benda. Leta 1983 je Mustaine dobil brco, domnevno zaradi njegove prekomerne ljubezni do alkohola in drog. Skupaj z Ellefsonom, kitaristom Slayerjev Kerryjem Kingom in bobnarjem Lee Rauchom je zato ustanovil svojo skupino, ta postava pa ni obstajala dolgo – Mustaine in Ellefson sta že kmalu v zasedbo povabila kitarista Chrisa Polanda in bobnarja Gara Samuelsona.

Megadeth so v prvih letih veliko koncertirali in konec leta 1984 pristali pri neodvisni založbi Combat. Naslednje leto je skupina izdala svoj prvenec »Killing Is My Business...And Business Is Good«, ki je doživel pozitiven sprejem ne samo v metalski publiciteti, ampak tudi v krogih širše orientiranih glasbenih magazinov. Album je bil dobro prodajan, sploh glede na to, da je izšel popolnoma neodvisno, kar je pritegnilo nosove večjih založb, rezultat česar je bila pogodba z založbo Capitol. Proti koncu leta 1986 je izšel drugi Megadeth album »Peace Sells...But Who's Buying?«, prav tako kot predhodnjik je doživel topel sprejem in dosegel platinasto naklado.

Čeprav je popularnost Megadethom strmo naraščala in so imeli pred seboj svetlo prihodnost, se je svet okoli Mustainea zaradi zlorabe trdih drog, še posebej heroina, vse bolj zapiral. Zasvojenost se je odražala na vseh ravneh Megadeth delovanja, tako je Mustaine čez noč odpustil Polanda in Behlerja in v bendu zaposlil Jeffa Younga in Chucka Behlerja. V novi postavi so Megadeth leta 1988 izdali album »So Far, So Good...So What!« in kljub nekoliko manj hvalospevnim kritikam znova posegli po platinasti nakladi. Na albumu se nahaja tudi priredba Sex Pistolsov Anarchy in the UK, vendar s spremenjenim besedilom.

V obdobji po izdaji tretjega ploščka se je Mustaine še vedno vrtel v svetu težke zasvojenosti, kar je v začetku leta 1990 privedlo do njegove aretacije zaradi vožnje pod vplivom nedovoljenih substanc. Sledila je napotitev v komuno na rehabilitacijski program. Do konca leta je bil Mustaine že čist, prenovil je tudi zasedbo in medse povabil kitarista Martyja Friedmana in bobnarja Nicka Menzo. V tej postavi so Megadeth posneli svoj četrti, najbolj progresiven in s strani večine oboževalcev najglasneje opevan album »Rust in Peace«, ki je nadaljeval uspehe predhodnjikov in se z novo platinasto naklado povzpel na 23. mesto ameriške lestvice. Leto 1991 je z Black Albumom zaznamovala Metallica, njen komercialni preboj pa je hoteli ali ne nagovoril tudi Mustainea, ki je Megadethom prenovil in spoliral zvok, še vedno pa ohranil tehnično perfektnost, kar se je realiziralo v leta 1992 izdani plošči »Countdown to Extinction«. V času, ko je v Ameriki vladal grunge, so se z dvojno platinasto naklado Megadeth povzpeli na 2. mesto in tako dokazali, da so močnejši od modernih glasbenih trendov.

V tistem trenutku so bili Megadeth eden najpopularnejših metal bendov na zemeljski obli, še korak bližje vodam mainstreama pa so naredili leta 1994 z albumom »Youthanasia«, ki se je povzpel na četrto mesto ameriške lestvice. Naslednje leto je skupina izdala kolekcijo raritet prej še neizdanih skladb z imenom »Hidden Treasures«. Leta 1997 so Megadeth izdali album »Cryptic Writings« in z njim hipoma prišli celo do radijskih valov, kar bi bilo desetletje poprej misija nemogoče. Še pred izdajo naslednjega albuma »Risk« (1999) je zasedbo okrepil nekdanji Suicidal Tendencies bobnar Jimmy De Grasso. Obdobje novih kadrovskih sprememb se je nadaljevalo z odhodom kitarista Friedmana, za časa katerega so Megadeth postali globalno prepoznavna glasbena znamka. V njegove škornje je stopil nekdanji Savatage in Alice Cooper kitarist Al Pitrelli, nova postava pa je debitirala leta 2001 z albumom »The World Needs a Hero«.

Med počitkom po promocijski turneji novega albuma se je Dave Mustaine na prav bizaren način huje poškodoval, prve diagnoze so bile zastrašujoče: zaradi poškodbe živčnega sistema je kazalo, da Dave nikoli več ne bo zmožen poprijeti za kitaro. Mustaine je zaspal z roko, poveznjeno čez rob stola, kar je privedlo do radialne kompresije živčevja. Aprila 2002 je kazalo, da se bo uspešna Megadeth zgodba po skoraj dvajsetih letih v glasbeni industriji nepričakovano končala. V času prisilnega počitka je Mustaine pripravil ponovne izdaje remastriranih Megadeth albumov z dodanim bonus materialom. Po naporni terapiji si je Mustaine opomogel, vseeno pa se je moral z levo roko znova priučiti igranja kitare. Sledil je presenetljiv izid novega albuma »The System Has Failed« in za njim še obsežna promocijska turneja. Megadeth so se vrnili!

Založba Capitol je leta 2005  izdala album največjih uspešnic s preprostim naslovom »Greatest Hits«, ravno v času, ko je Mustaine organiziral Gigantour festivalsko turnejo, na kateri so med drugim igrali Dream Theater, Nevermore, Anthrax in druga velika imena metala. Leta 2007 so Megadeth izdali politično aktivističen album »United Abominations«, ki mu je s presledkom dveh let sledil prav tako apokaliptično nastrojen »Endgame«.  

Poletje 2010 je prineslo zgodovinske nastope velike thrash metal četverice: Metallice, Slayerjev, Megadeth in Anthraxov. Turneja je bila odlično obiskana, bolj kot vse drugo pa je sporočala, da so po več kot petindvajsetih letih Mustaine, Ulrich in Hetfield tudi pred očmi javnosti zakopali bojno sekiro. Sredi turneje so Megadeth s solo nastopom prvič v svoji zgodovini obiskali tudi Slovenijo. Leto 2011 je prineslo izid novega albuma »Th1rt3en«, enega najbolj temačnih albumov obsežne Megadeth diskografije.  

Prevedel in uredil: Urban Bolta