Sir Paul McCartney je angleši pevec, skladbopisec, pesnik, multiinštrumentalist, interpret, filmski producent, slikar in aktivist za človekove in živalske pravice. Nekdanji član zasedb The Beatles in Wings velja za najbolj uspešnega skladbopisca v zgodovini popularne glasbe. McCartney je svetovno slavo požel kot član liverpoolskih Beatlov, ki so jih sestavljali še John Lennon, George Harrison in Ringo Starr. V šestdesetih letih je naveza McCartney / Lennon postala najbolj vplivna in uspešna kompozerska dvojica kdajkoli, saj je ustvarila nekatere izmed najbolj popularnih skladb pop-rock glasbe. Po razpadu Beatlov je McCartney kariero skupaj s prvo ženo Lindo nadaljeval pri Wingsih, sočasno pa deal tudi na solo karieri, filmih in klasični glasbi, kar se danes odraža v izjemno obsežnem katalogu njegove glasbene kariere. Guinessova knjiga rekordov McCartneya s 60-imi zlatimi albumi in preko 100 milijoni prodanimi singli navaja celo kot najuspešnejšega glasbenika kdajkoli, uspeh in slava pa sta ga ustoličila tudi kot enega najbogatejših Britancev.
OTROŠTVO IN ZAČETEK SPOGLEDOVANJA Z GLASBO
Paul McCartney se je kot James Paul McCartney rodil v Liverpoolu leta 1942. Njegov oče Jim je delal kot prodajalec bombaža, njegova mama pa je družini kruh služila kot medicinska sestra in babica. Že Paulov oče se je ukvarjal z glasbo, nekoč je kot klaviaturist celo vodil zasedbo Jim Mac’s Jazz Band. Tudi Paulov mlajši brat Michael (bolje poznan kot Mike McGear) se je kot mladostnik glasbeno udejstvoval, preigraval je z zasedbo The Scaffold, pod psevdonimom McGear pa je nastopal zaradi stalnega menjavanja za starejšega, mnogo bolj znanega brata.
Paul je odraščal v času po končani drugi svetovni vojni in živel srečno družinsko življenje v industrijskem Liverpoolu. Bil je zgleden učenec, celo med najbolj pridnimi v svoji generaciji. Dobri rezultati v šoli so mu omogočili vpis na prestižni Liverpoolski deški inštitut, ki ga je obiskoval med leti 1953 in 1960. Šolo je uspešno zaključil, še posebej sta izstopali oceni za angleščino in umetnost, do katerih je že od malega kazal zanimanje.
Paulovo srečno življenje je pri 14-ih prizadela smrt ljubljene matere, ki je hitro in nepričakovano podlegla raku na dojkah. Obupani Paul je uteho poiskal v glasbi, začel je pisati pesmi, da bi tako lažje prenesel izgubo osebe, ki mu je tako veliko pomenila. Že kmalu je nastopil na svečani prireditvi v lokalni cerkvi, kjer je srečal bodočega prijatelja Johna Lennona. V tem času je Lennon že ustanovil skupino The Quarrymen, iskal je nove člane in tako prišel v stik s Paulom, nad igranjem katerega je bil resnično očaran. Povabil ga je v skupino, kateri sta se v naslednjih letih pridružila še kitarist George Harrison in bobnar Pete Best. Nadeli so si novo ime: The Beatles. Vse ostalo je zgodovina, bi rekli nekateri...
THE BEATLES (1957 - 1970)
Mlada zasedba, ki je prostor za vaje našla v prostorih družine Harrison, je redno igrala v danes legendarnem liverpoolskem klubu Cavern in po spletu naključij dobila tudi možnost nastopanja v nemškem Hamburgu. Do konca leta 1961 so se fantje odločili, da potrebujejo menedžerja, ki so ga našli v uspešnem lokalnem prodajalcu plošč Brianu Epsteinu. Epstein je v fantih videl izjemen talent in jih v naslednjih letih izbrusil kot kristal, zato se za velik del fenomena Beatlov mirlno lahko zahvalimo prav njemu. Nadel jim je novo podobo, Besta zamenjal z novim bobnarjem Ringom Starrom in jim s pomočjo svojih založniških vez mukoma priskrbel pogodbo z ugledno založbo EMI. Paul je postal glavni vokalist, poleg tega pa je igral tudi druge inštrumente: večinoma bas kitaro, sicer pa tudi akustično in električno kitaro, klavir in klaviature.
Sir Paul pa ni bil samo multiinštrumentalist, pač pa tudi nadarjen skladbopisec, ki je skupaj z Lennonom poskrbel za večino The Beatles hitov. Leta 1957, ko sta bila osrednja lika zasedbe oba še najstnika, sta se zmenila, da bodo vse skladbe, napisane izpod njunih rok, avtorsko navedene kot delo dueta Lennon / McCartney. Dogovora sta se za časa delovanje Beatlov držala, pa čeprav le-ta pravno ni bil formalen, saj sta bila v času sklenjenega sporazuma oba še najstnika.
Čeprav sta oba kot samostojna izvajalca napisala celo kopico odličnih pesmi, še vedno avtorstvo preko 200 skladb Beatlov pripada obema glasbenikoma. Mnoge izmed teh pesmi so nastale med vajami, ali pa sta jih John in Paul skupaj izpilila do končne podobe, med Paulove najbolj znane kompozicije za časa Beatlov spadajo Yesterday, Eleanor Rigby, Let It Be, When I'm 64, Get Back, Can't Buy Me Love in Blackbird. Sploh pesem Yesterday velja za čisto klasiko in morda celo za najbolj znano britansko pesem kdajkoli – do danes je doživela že preko 3500 priredb izpod inštrumentov prav toliko glasbenih kolektivov, kar jo uvršča med svojevrstne rekorderje. Mnoge izmed Beatlovskih pesmi in naslovnic so bile politično aktivistične in so promovirale vrednote kot sta mir in svoboda, zato so Beatli (seveda tudi zavoljo svoje glasbe) zlahka želi popularnost med zelo široko množico ljudi.
Zaradi revolucionarnih novosti, ki so jih v glasbo vpeljali Beatli, je njihovo delovanje dolgoročno vplivalo na razvoj popularne kulture. Bili so prvi britanski glasbeniki, ki so uspeli v Ameriki in tako vrata obljubljene dežele na široko odprl drugim britanskim bendom. Posebej so bili popularni med najstniško generacijo, povsod so jih spremljali gneča in histerično vpitje fanov kamorkoli so že prišli, ta pojav pa je postal znan pod pojmom »beatlomanija«. Njihov videz in glasbeni stil so kopirale tisočere skupine, nekateri Beatle zaradi vse fame, ki so jo doživljali, navajajo celo kot prvi »boy band«.
Leta 1967 so Beatli doživeli hud udarec – umrl je njihov menedžer in mentor Brian Epstein, Beatli so izgubili enoten ustvarjalni fokus in vodilni člani zasedbe so se začeli spogledovati s solističnimi ambicijami. Leta 1969 se je Paul McCartney poprvikrat oženil, omrežila ga je Linda Eastman, tudi sama glasbenica. To so bila leta, ko John Lennon ni imel več »beatlovskih« ambicij in je proti koncu leta 1969 zasedbo tudi zapustil, čeprav je to McCartney uradno oznanil šele aprila naslednjega leta. To je bil konec Beatlov.
WINGS (1970 - 1981)
Paul je zatem ustanovil skupino Wings, katere člana sta bila še njegova žena Linda in ex- The Moody Blues kitarist Denny Laine, in po prenehanju delovanja Beatlov začel tudi s solo kariero. Njegov prvenec »McCartney« (1970) z nosilno skladbo Maybe I’m Amazed je postal prava uspešnica in številka ena na Otoku, s čimer je McCrtney napovedal uspešno glasbeno udejstvovanje tudi skozi sedemdeseta leta, ko je zlasti z zasedbo Wings po celem svetu še vedno užival silno popularnost. Svoj najboljši album »Band On The Run« so Wingsi izdali leta 1974 in z njim osvojili dva Grammyja. Tri leta kasneje so Wingsi znova močno opozorili nase s singlom Mull of Kintyre, pesmijo, ki je kar devet tednov vztrajala na prvem mestu britanskih singlov in postala najuspešnejši singel zadnjih let. Konec sedemdesetih je Paul McCartney skupaj z Elvisom Costellom organiziral dobrodelni koncert za kamboško ljudstvo.
GLASBENA POT PO WINGSIH (1980 -)
Začetek osemdesetih ni bil McCartneyu prav nič naklonjen, V Tokiju je zaradi posedovanja marihuane odsedel deset dni v zaporu, konec leta pa je pod streli morilca padel njegov dolgoletni kompanjon John Lennon. Tragedija v New Yorku je McCartneya prisilila v življenje izven oči javnosti, tako se je na sceno vrnil šele leta 1982 z novim solo albumom »Tug Of War«. Lennonon umor in posledičen McCartneyev umik v samoto je vplival tudi na razpad Wingsov, ki so po sedmih izdanih studijskih albumih uradno prenehali z delovanjem leta 1981.
Sir Paul McCartney je tudi v naslednjih letih izdajal rockovsko in pop-rockovsko obarvane albuma, dokler se ni v začetku devetdesetih z albumom »The Liverpool Oratorio« preizkusil tudi v klasično-simfoničnih vodah. George Harrison, Ringo Starr in Paul so leta 1994 posneli in producirali Lennonovo nikoli prej izdano skladbo Free As A Bird, ki jo je v surovi različi na kaseti ohranila Lennonova vdova Yoko Ono.
Skozi osemdeseta in devetdeseta leta sta se zakonca McCartney udejstvovala tudi kot aktivista na podorčju vegetarijanstva. Oba zagrizena vegetarjanca sta javnost opozarjala na pozitivne učinke takšnega prehranjevanje, Linda je celo proizvajala lastno verigo zamrznejene vegetarijanske hrane. Vzgojila sta štiri otroke: Stello, Mary, Heather in Jamesa in živela srečno družinsko življenje. Imela sta zgleden zakon, Paul McCartney je celo dejal, da so bile tisti dnevi v japonskih zaporih njegove edine noči po poroki, ki jih ni preživel z ljubljeno Lindo.
Sredi devetdesetih je bila Linda diagnozirana za rakon na dojkah, isto boleznijo, ki je pokopala že Paulovo mamo. Kljub pogumni borbi je aprila 1998 Linda po skoraj tridesetletnem zakonu s Paulom izgubila svojo poslednjo življenjsko bitko. Mccartney se je še enkrat umaknil v osamo in dve leti kasneje v spomin na pokojno ženo izdal album »A Garland For Linda«, izkupiček katerega je namenil rakavim bolnikom. Po Lindini smrti se je Paul začel resneje zanimati za klasično glasbo, tako od druge polovice devetdesetih dalje redno izdaja tako klasične kot tudi rockerske albume.
ŽIVLJENJE PO SMRTI LJUBLJENE LINDE (2000 -)
Leta 2000 je Paul McCartney prejel povabilo invalidne nekdanje manekenke Heather Mills, naj se udeleži njene rojstnodnevne zabave. Iskrica je preskočila in junija dve leti kasneje sta se poročila, leto kasneje pa se jima je rodila hčerka Beatrice Milly McCartney. Istega leta je na povabila Kremlja in ruskega predsednika Vladimirja Putina nekdanji Beatel na Rdečem trgu v Moskvi odigral koncert, naslovljen »Back in The USSR«. Druga McCartneyeva poroka pa ni bila niti približno tako srečna kot prva – po vsega treh letih zakona sta se s plavolaso Heather razšla, zaradi pranja umazanega perila v javnosti pa je ločitev požela izjemno medijsko zanimanje. Kratkotrajna zveza je dobro dela predvsem Millsovi, ki ji je ločitev prinesla lep kupček milijonov neskončno bogatega nekdanjega moža.
V zadnjem desetletju prejema Paul McCartney številna priznanja za njegove zasluge na glasbenem in kulturnem področju. Priznana univerza Yale mu je podarila častni glasbeni doktorat, britanska kraljica ga je počastila z najvišjim plemiškim nazivom v državi (Sir Paul McCartney), leta 2010 ga je v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Barack Obama in mu podelil Gerscwinovo priznanje za njegov prispevek k razvoju popularne glasbe.
Oktobra 2011 se je McCartney še tretjič poročil, tokrat z Nancy Shevell, uspešno poslovno žensko, ki se v nasprotju s prejšnjima dvema Paulovima ženama nikoli ni pojavila v svetu šov biznisa. McCartney tudi na stara leta še naprej koncertira, odpravlja se na krajše turneje s petimi ali šestimi nastopi, v okviru ene izmed teh je novembra 2011 nastopil tudi v Bologni (Italiji). Tudi sicer po celem svetu ostaja eden najbolj prepoznavnih glasbenikov in Britancev sploh, tako je maja 2012 v mehiški prestolnici odigral dva koncerta, vsakega izmed njih pa je obiskala preko 100 tisoč glava množica. Tudi začetek poletja 2012 je bil za McCartneya zelo dejaven: ob diamantni obletnici vladanja je igral britanski kraljici Elizabeti II., praznoval je 70 let življenja, najavljen pa je tudi kot osrednji glasbeni akt otvoritve poletnih olimpijskih iger v Londonu.
Prevedel in uredil: Urban Bolta










na vrh