V poznih sedemdesetih letih je obetaven francoski bobnar in skladatelj Christian Vander okrog sebe zbral gručo ljudi, ki je bila pripravljena ustvariti nekaj povsem novega. Pravzaprav, če govorimo o Magmini zgodovini, govorimo bolj ali manj o zgodovini Christiana Vanderja.
Vander je sin zelo priznanega francoskega jazz pianista, zato ni prav nič čudno, da je že v svojih zgodnjih letih vzljubil tovrstno glasbo. Oče je sina Christiana poslal v glasbeno šolo, kjer se je izučil na bobnih, kot tudi na klavirju. Poleg jazza je v toku svojih glasbenih lekcij vzljubil tudi klasično glasbo, še posebej je izstopala ljubezen do opere in do minimalisma dvajsetega stoletja. Ato še ni vse. Nekje na svoji poti ga je očarala tudi folklorna glaba vzhodne Evrope in njeni zanimivi ter edinstveni vzorci. Očaran je bil nad madžarsko glasbo, kot tudi nad njenim mističnim, skoraj nezemljanskim jezikov.
Vse te prvine je Vander združil v celoto in nevede ustvaril nekaj popolnoma novega. Redko lahko za enega samega človeka trdimo, da je izumil ves žanr, a pri njemu to z gotovostjo lahko trdimo. Če njega ne bi bilo, prav verjetno da zeuhl sploh ne bi obstajal.
Vander je ob skladanju komleksnih kompozicij naletel na eno oviro. Ugotovil je, da francoski jezik ne ustreza glasbi, ki jo je ustvarjal. Namesto tega, da i svoje stvaritve pustil inštrumentalne, se je odločil za drzen korak. Razvil je svoj jezik. A ne le to, razvil je tudi celotno kulturo in svet za tem jezikom. Ta svet se imenuje Kobaia in je zrcalna slika zemlje. Skozi svoja dela je Vander kazal svoje nezadovoljstvo nad človeštvom in se je raje zatekal v mistični svet planeta Kobaia, kjer so stvari precej lepše. Tako je začel v divjem tempu pisati skladbe za prve albume.
Njegova nora vizija in zagon za delo sta imela negativne posledice. Magma je igrala včasih tudi do 300 koncertov na leto, saj so nekako morali preživeti. Prav zato Magmin sestav nikoli ni bil preveč stabilen. Člani so se kar naprej izmenjevali. Nekaj časa je bil član tudi legendarni bobnar Univers Zero Daniel Denis, a se eksperiment z dvema bobnarjema ni obnesel. Če znaš bobnati kot Vander, zakaj bi želel ob sebi imeti še enega bobnarja? To je tako kot da bi Keithu Emersonu (Emerson, Lake and Palmer) dodal še enega klaviaturista. Še najbolj stalna člana sta bila Klaus Blasquiz (vokal) ter Jannick Top (bas), in pa seveda Stella Vander (vokal), ki pa je Christianova žena in mu je morala stati ob strani, ne glede na njegovo norost.
Na začetku naj bi bila Magma nekoliko bolj demokratična, a pred albumom Mekanik Destruktiw Komandoh naj bi vmes posegel producent Giorgio Gomelsky, ki je želel, da vajeti v svoje roke prevzame Vander. S tem naj se mnogi člani ne bi strinjali. To naj bi bil tudi glaven vzrok, da sta odšla Yoch'ko Seffer in Francois Cahen (Zao). Če pa pogledate kdo je napisal večino skladb že na tistih zgodnjih albumih, takoj postane jasno, da je Magma vedno bila v domeni Christiana Vanderja, vsi ostali so lahko le nekoliko doprinesli s svojimi idejami.
Na prvih dveh albumih je Magma gojila prav poseben stil. Še posebej značilna je bila vzhodno evropska folklorna glasba, ki je v kombinaciji z jazzom ter koračnicami ustvarila prav čudno atmosfero. K vsemu temu dodajte še Blasquizov neobičajen vokal ter Vanderjevo bobnarsko divjanje ter vokalno vreščanje. Prva dva albuma sta nedvomno unikatna. Z albumom Mekanik Destruktiw Komandoh je nastopilo odobje pravega zeuhla, oziroma bolj vokalno in klasično usmerjenega stila. Vse manj je bilo folk in jazz elementov, vse več pa poudarka na operi, k čemu je še posebej pripomogla Vanderjeva soproga Stella. A ne glede na to, da je bil Vander tedaj usmerjen bolj v vokalne aranžmaje, so bili albumi izredno raznoliki. Noben album ni preveč podoben drugemu.
Leta 1978 se Vander spet odloči , da bo zabredel nekoliko bolj v jazz-rock. Izda album Attahk, katerumu nekaj let kasneje sledi še Merci. Albuma naj bi bila bolj dostopna za širšo občinstvo, vsaj tako je mislil Vander. A zgodilo se je prav obratno. Prodalo se je še manj izvodov.
In tako se je odločil Magmo postaviti na stranski tir. V 80ih letih je tako ustanovil zasedbo Offering, kjer se je bolj posvečal vokalu, celo bobnanje je prepustil drugemu. V Offeringu sta od članov Magme ostala le še on in žena Stella.
A s tem Magmine zgodbe še ni bilo konec. Bilo je sredi devetdesetih let, ko je Vander zasedbo obudil, a tokrat je poiskal same nove člane (z izjemo žene Stelle) in zasedba je od tedaj precej bolj stabilna. Jasno je bilo, da Magma v 70ih in 80ih letih ni posnela vsega gradiva, ki ga je igrala v živo. Vander ima pred sabo sedaj zelo težko nalogo - vse svoje ideje posneti v studiu - kar pa bo vse prej kot lahko delo, saj je še ogromno skladb ostalo iz tistega obdoja, seveda pa še obstaja tudi možnost, da Vander piše tudi še dodatke za svoj Kobaia svet.
A Magma je zopet z nami in to je edino pomembno.