King Diamond (rojen Kim Bendix Petersen) je danska heavy metal ikona, ki si že tri desetletja z Mercyful Fate in s svojim lastnim istoimenskim bendom utrjuje sloves enega najimenitnejših heavy metal aktov kdajkoli. King Diamond je v prvi vrsti znan po visokem vokalnem falcetu, skrbno izdelani odrski podobi in teatralnih šovih, ki vključujejo glasbo, odrsko kuliso, posebne efekte in rekvizite, ki obiskovalcem ne pustijo dihati! Na albumih se mnogokrat poslužuje perfekcionistično dodelanih konceptualnih zgodb, mnogokrat (predvsem v zgodnji fazi kariere) tudi okultnih, satanističnih besedil, zaradi česar Mercyful Fate veljajo za ene izmed pionirjev black metala.

PRVI KORAKI V SVET GLASBE

Zgodba King Diamonda se je začela na Danskem. Rojen je bil kot Kim Benedix Petersen 14. junija 1956. Že kot najstnik je postal kitarist v lokalnem bendu Brainstorm, ki je igral priredbe. Ko je obiskal koncert Alicea Cooperja, je bil navdušen nad njegovo teatralno predstavo in se odločil, da si bo tudi sam nadel demonsko podobo in začel uprizarjati prave koncertne šove. Brainstormi so zavirali njegove ustvarjalne ideje, zato se je kot pevec pridružil skupini Black Rose, nato pa je leta 1980 presedlal k punk-metalcem Brats, kjer je spoznal Hanka Shermanna, Michaela Dennerja in Timija Hansna. Brats so razpadli, četverica pa je nadaljevala skupno pot, na katero so zvabili še Kima Ruzza, in Mercyful Fate so bili rojeni. Skupina je v studiu posnela dva demo posnetka, eden izmed njiju, Curse Of The Pharaohs, je v podzemni sceni postal velik hit. Priložnost je zagrabila založba Ebony Records. Posneli so dve skladbi za kompilacijo Metallic Storm.

MERCYFUL FATE (1981 – 1985)

Septembra 1982 so Mercyful Fate v dveh dneh za novo nizozemsko založbo Rave-On Records posneli in izdali danes kultni EP brez naslova, ki pa so ga feni poimenovali »Nuns Have No Fun«. S tremi skladbami so Danci pristali na BBC-jevem Friday Rock šovu, nakar s pristali pri založbi Roadruner Records, pri kateri so konec leta 1983 izdali prvenec »Melissa«. Album so poimenovali po lobanji, ki jo je bend uprabljal, prvenec pa jih je po dobrih treh letih delovanja končno uspel predstaviti tudi širši alternativni javnosti. S surovim zvokom in okultnimi besedili Mercyful Fate skupaj z Britanci Venom danes veljajo za ene od pionirjev black metala, čeprav je njihov surov heavy metalski zvok precej daleč od današnjega pojmovanja black metala.

Pol leta po izdaji prvenca so se Mercyful Fate vrnili v studio in posneli drugi album »Don't Break The Oath«. Album je bil napram prvencu še kompaktnejši in jim je prinesel tudi turnejo po ZDA, a je smer prihodnjega razvoja benda sprožila konflikt med kreativnima vodjema benda, frontmanom King Diamondom in kitaristom Hankom Shermannom, zaradi česar so leta 1985 Mercyful Fate razpadli.

KING DIAMOND USTANOVI SVOJ BEND (1985)

King Diamond se je tako začel spogledovati z idejo ustanovitve svojega benda. Iz Mercyful Fate je potegnil Michaela Dennerja in Timija Hansna, v bend pa pritegnil še bobnarja Mikkeya Dee-ja in kitarista Andyja La Rocquea. Klasična King Diamond postava torej!

Svetu se je King Diamond s svojim bendom premierno predstavil v predbožičnem času 1985 s singlom »No Presents For Christmas«. Pol leta kasneje je izšel dolgometražni prvenec »Fatal Portrait«, s katerim se je umaknil od demonskih besedil, ki so bili za časa Mercyful Fate njegov zaščitni znak. Na albumu je nekaj skladb (The Candle, The Jonah in The Portrait) med seboj povezal v konceptualno celoto, s čimer se je v nadaljevanju kariere poigral še mnogokrat. Z albumom je King nase preusmeril vse Mercyful Fate fene, bazo oboževalcev pa nato še povečal z uspehom naslednjega, prvega popolnoma konceptualnega albuma »Abigail«, po kateri pa sta skupino zapustila Dener in Hansen, zamenjala sta ju Pete Blakk in Hal Patino.

Z novo postavo je junija 1988 King Diamond izdal enega svojih najbolj čislanih konceptualnih albumov kariere, »Them«. Album in spremljevalna turneja sta bila zelo uspšna, King Diamond pa je z videom za skladbo Welcome Home doživel tudi veliko predvajanost na MTV-ju. Bobnar Mikkey Dee je nato skupino želel zapustiti, a je na Kingovo prošnjo v zasedbi ostal še toliko časa, da so posneli album »Conspiracy«. Na bobnarski stolček se je nato usedel Snowy Shaw. Naslednji album »The Eye« je izšel leta 1990, na njem pa sta se s (so)avtorstvom predstavila tudi Pete Blakk in Snowy Shaw. To je bil Kingov zadnji album za založbo Roadunner Records.

MERCYFUL FATE SE VRNEJO (1993)

Do Kinga, ki je v začetku devetdesetih živel v Teksasu (ZDA), je prišla informacija, da Hank Shermann in Michael Denner skupaj preigravata in da Hank piše glasbo, ki bi mu bila všeč. Rezultat tega je bila reformacija v tem času že kultne zasedbe Mercyful Fate v originalni postavi, z izjemo Kima Ruzza, ki se ni želel odpovedati svojemu delovnemu mestu na pošti. Zamenjal ga je Snowy Shaw. Mercyful Fate (in King Diamond) so pristali pri založbi Metal Blade in leta 1993 izdali svoje tretji album »In The Shadows«, s katerim so nadaljevali pot prvih dveh albumov. Timi Hansen je skupino zaradi želje po preživljanju časa z družino zapustil, zamenjal ga je Sharlee D'Agelo. Maja 1994 so Mercyful Fate posneli nov album »Time«, pred turnejo pa je prišlo do nove kadrovske menjave, saj je Snowyja zamenjal Bjarne T. Holm.

Jeseni istega leta se je King Diamond z novo postavo vrnil v studio in posnel album »The Spiders Lullabye«, prvega po petletnem premoru zaradi ponovnega Mercyful Fate zagona. Z njim je bil še vedno kitarist Andy La Rocque, vsi preostali člani benda pa so bili novinci: Chris Esten na basu, Herb Simonsen na kitari in Darrin Anthony na bobnih.

Po končani turneji so z Mercyful Fate posneli nov album »Into The Unknown«, takoj po njegovem izidu v začetku leta 1996 pa je King nov album »The Graveyard« posnel tudi s svojim bendom. Želel si je koncertiranja po Ameriki, a mu zaradi trendovske nepopularnosti heavy metala ni uspelo organizirati turneje z obema bendoma, pač pa so se na pot čez lužo odpravili samo Mercyful Fate – brez Dennerja, ki ga je zamenjal Mike Wead (Candlemass, Momento Mori). Že pred planiranim zaključkom so zaradi Diamondovih resnejših zdravstvenih težav turnejo prekinili. Ko si je frontman King Diamond opomogel od gripe in utrujenosti, se je z obema bendoma odpravil na koncertno turnejo še po Evropi.

Po novem premoru je King Diamond naslednje mesece znova preživel v studiu, s solo bendom je v začetku leta 1998 izdal album »Voodoo«, zatem pa še z Mercyful Fate album »Dead Again«. Aprila istega leta se mu je pod imenom King Diamond končno uspelo vrniti na ameriške koncertne odre, prvič po devetih letih, in to s polnim odrskim nastopom in najetimi igralkami. King je zvenel bolje kot kdajkoli prej, zato se je tri mesece kasneje na drugo stran Atlantika vrnil še z Mercyful Fate.

Pozimi 1999 so Mercyful Fate posneli svoj naslednji (in do tega trenutka poslednji) album »9«, s katerim so nadaljevali pot surovega heavy metala, lirično pa so s vrnili k okultnim temam Mercyful Fate reinkarnacije iz osemdesetih, v tem stilu je bila tudi naslovnica, ki jo je pripravil isti oblikovalec kot že za album »Don't brak The Oath«. Skupaj s thrash giganti Metallico so se odpravili na poletno evropsko turnejo, na kateri so se ustavili tudi na bežigrajskem stadionu v Ljubljani - glede na število obiskovalcev je to še danes največji metal koncert, kar ga je videla Slovenija.

KING DIAMOND V NOVEM TISOČLETJU (2000 -)

King Diamond je znova aktiviral svojo skupino in basista Estesa zamenjal z Davidom Harbourjem. Album »House of God«, posnet pozimi 2000, je dokazal, da King tudi po več kot dvajsetih aktivnih letih in kopici izdanih albumov še vedno skbi za ubijalski heavy metal. Tokrat je skozi trinajst skladb konceptualnega albuma spremljal zgodbo utrujenega popotnika in njegova doživetja v francoski vasici Rennes-Le-Cheteau, po katrih je začel razmišljati o samomoru.

King Diamond se je nato odločil obuditi svojo pvo zasedbo, Black Rose, v kateri je preigraval v obdobju še pred Mercyful Fate. Z njimi je izdal album »King Diamond and Black Rose 20 Years ago (A Night Of Rehearsal)«. Šlo je za lep poklon nekdanjim glasbenim kolegom, kot tudi za zanimiv vpogled vsem fenom, kako je Kingova kariera izgledala na prelomu iz sedemdeseta v osemdeseta.

Kot že ničkolikokrat prej, je King v želji po perfekcionistični zasedbi zova premešal figure: Glen Drover je zaradi pomanjkanja časa sam zapustil skupino, zamenjal ga je Mike Wead (Mercyful Fate), basista Harbourja je zamenjal nihče drug kot Hal Patino, bobnarja Huberta pa Matt Thompson. Z novo postavo je King Diamond iz zaprašene steklenice znova izpustil duh Abigaila: v njegovem domačem studiju so posneli nov album »Abgail II: The Revenge«. Nad ploščkom so bili navdušeni tako kritiki kot oboževalci, kar je bil dokaz, da se nova postava lahko kosa s katerokoli dozdajšnjo. Namesto na promocijsko turnejo se je skupina vrnila nazaj v studio, kjer so posneli in leta 2003 izdali enega najbolj srhljivih albumov kariere, »The Puppet Master«. Konceptualni album govori o grozovitem koncu mladega para, ki se je okoli leta 1700 v Budimpešto odpravil na lutkovno predstavo. Na albumu se je King poslužil zanj neznačilne poteze, saj je spremljevalne vokale odpela njegova nova žena madžarske krvi, Livia Zita. Skupina se je odpravila na masivno ameriško turnejo in posnela vsak odigran koncert, rezultat česar je bil koncertni album »Deadly Lullabyes«, šele drugi v bogati karieri King Diamonda. Njegov zvok je zelo čist in spoliran, nekateri kritiki menijo, da celo preveč, kljub vsemu pa dokazuje, da so King Diamond z najbolj konstantno postavo do sedaj vrhunska koncertna heavy metal atrakcija.

Kind Diamond, ki je skozi leta zaradi svojega uspeha, karizme in voditeljskih sposobnosti postal nesporni Mercyful Fate vodja, že pet let ni obudil skupine, zato so se medtem Mercyful Fate člani Hank Shemann, Michael Denner in Bjarne T. Holm z Iron Fist vokalistom Martinom Steenejem zaposlili z novo skupino Force Of Evil. King se je medtem odpravil na novo ameriško turnejo, na kateri je promoviral novoizdani koncertni plošček, a je zaradi slabega zdravstvenega stanja ni uspel dokončati.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE in NEKAJLETNA ODSOTNOST (2007 - 2011)

Sredi leta 2007 je King Diamond izdal nov album »Give Me Your Soul…Please«, pri snemanju katerega je znova sodelovala tudi Livia. Prodaja je bila zelo dobra, video za naslovni komad se je vrtel po MTV-ju, King je bil med nominiranci za Grammyja. Vse je kazalo, da bo eno vodilnih imen tradicionalnega heavy metala naredilo še en velik karierni korak navzgor, ko mu je močno ponagajalo zdravje. Ameriška turneja je odpadla, evropska pa je bila zaradi močnih bolečin v predelu hrbta prekinjena. Razlog je tičal v degeneraciji medvretenčne ploščice, zaradi česar bi mu v primeru nadaljevanja turneje grozila celo trajna paraliza.

King Diamond si je vzel nekajletni premor, v času katerega se ni dosti pojavljal v medijih. Zaradi verižnega kajenja in posledičnega zamašenja nekaterih pomembnih arterij je doživel nekaj blažjih srčnih napadov, zato je konec leta 2010 prestal operacijo srca, sočasno pa je opustil kajenje.

POSTOPNI POVRATEK NA ODRE (2012 -)

Decembra 2011 so se Mercyful Fate na odru presenetljivo pridružili Metallici, ki je s serijo koncertov v Los Angelesu praznovala 30-letnico delovanja. To je bil prvi znak vrnitve King Diamonda, ki se je v letu 2012 z bendom na odre vrnil za dva nastopa na Sweden Rock Festivalu oziroma Hellfestu. Okrevanje po operaciji srca in težavah zaradi bolečin v predelu hrbta je očitno uspešno, saj ima King Diamond za poletje 2013 že potrjeno prvo obsežnejšo evropsko turnejo po devetih letih.

 Urban Bolta, april 2013