Začetek delovanja zasedbe Katalena je vezan na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice. Iz delavnice – ta je bila v osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt – pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri vsem tem pa je seveda nujno potrebno ne ozirati se na fevdalizacijo glasbe in na ozkost glasbenih smeri. V okviru prirejanja materiala je dovoljeno tako rekoč vse.

V skupini Katalena so se skupaj znašli glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij, ki svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid. Vsi sodelujoči so bili ali so sicer aktivni tudi v drugih zasedbah različnih glasbenih zvrsti, od bolj ali manj klasičnega rocka (Sfiltrom, Terra Mystica, Bast, Niowt), folka (Terra folk), bluesa (Moj boogie band) in trip hopa (Melodrom), kabareja (Patty Diphusa), argentinskega tanga (Astorpia) itd., kar se gotovo odraža v slogu in zvoku zasedbe Katalena.

Podrobnejši pregled delovanja zasedbe:
V sedmih letih delovanja je postala Katalena uveljavljeno ime v slovenskem glasbenem prostoru. Začetek odmevnih nastopov se je pričel  na vsebinsko prenovljenem festivalu Novi novi rock decembra 2001, za katerega se je sicer prijavilo več kot 70 slovenskih zasedb. Nastop Katalene je vzbudil odobravanje in pozitivne odzive medijev. Sledila sta še dva uspešna nastopa. Prvi koncert v KUD-u France Prešeren,  24.1.2002. pred razprodano dvorano in navdušenim občinstvom, ter takoj za tem na Radiu Študent. Koncert so posneli tudi za oddajo Sobotna noč, prispevek je bil predvajan 6. aprila 2002), 10. aprila je Katalena nastopila v ljubljanskem Orto klubu, 18. aprila na podelitvi glasbenih nagrad Studia City za glasbene dosežke, imenovane Bumerang, kjer je bila tudi nominirana v dveh kategorijah, Vžig in Inovacija leta. Sledila je še serija nastopov izven Ljubljane, in sicer 30. junija na festivalu Lent v Mariboru, 16. avgusta na Mediteranfestu v Izoli, 21. avgusta na ljubljanskem poletnem festivalu Trnfest, 30. avgusta na velenjskem festivalu Kunigunda, septembra pa na festivalu Mladost v prastarem mestu na Ptuju.

Kataleno je junija 2002 pod svoje okrilje vzela Založba kaset in plošč RTV Slovenija. V studijih Radia Slovenija je v tem mesecu pod nadzorom producenta Janeza Križaja (Videosex, Tinkara Kovač, Terra Mystica, Magnifico itd.) posnela gradivo za svojo prvo veliko ploščo, ki je pod naslovom (Z)godbe izšla v začetku meseca decembra. Izdaja albuma je bila pospremljena s promocijskim koncertom v KUDu France Prešeren, s kopico intervjujev na radijskih in televizijskih postajah ter v tiskanih medijih in s tremi videospoti za skladbe Da göra ta Škarbinina, Dober večer mamica in pesem, po kateri si je skupina nadela ime, Katalena, ki so se redno vrteli na slovenskih televizijskih postajah. Prvi dve skladbi sta postali tudi skladbi tedna na nacionalni radijski postaji Val 202, Da göra ta Škarbinina tudi na Radiu Koper, instrumentalna kompozicija z naslovom Istrska pa je bila hit tedna na Radiu Študent. Video Da göra ta Škarbinina (režirala ga je Hanna A.W. Slak) je prišel tudi na prvo mesto Videospotnic na nacionalki. Album (Z)godbe je bil deležen izredno pozitivnih kritik in ocen, na omenjenem Radiu Študent pa je v izboru za album leta zasedel drugo mesto.

Koncertna aktivnost Katalena se je nadaljevala tudi v letu 2003. V tem obdobju je skupina nekajkrat nastopila v mariborskem klubu KGB, 1. marca je odigrala koncert v studiu 14 Radia Slovenija – ta koncert je snemala in predvajala tudi nacionalna televizija. 14. marca se je predstavila na Valu202 v oddaji Izštekani voditelja Jureta Longyke, sledili so nastopi v ljubljanskem klubu K4, na Slovenskih dnevih knjige v parku Zvezda ter v celjskem klubu Underground. 30. maja se je Katalena predstavila na festivalu Druga godba na velikem odru ljubljanskih Križank, poleti ponovno na Lentu, pa avgusta na Koupa festu, na Apimomondii v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in na festivalu Alpentöne v Švici, če naštejemo samo nekaj najpomembnejših nastopov. V sodelovanju s Šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart so posneli tretji videospot za skladbo Katalena, ki se je kmalu pojavil na slovenskih televizijskih postajah, sproti pa je nastajal tudi nov material kot osnova za naslednjo ploščo.

Po koncertno intenzivnem poletju je bila jesen 2003 predvsem v znamenju priprav na snemanje in izdajo drugega albuma, ki nosi naslov Babje leto – kot izraz, s katerim se približno označuje indijansko poletje oziroma poletje, ki se zavleče v jesen. Tako kot se je Kataleni zavleklo tisto poletje 2001 in mu zaenkrat še ni videti konca. V prvi polovici januarja 2004 je Katalena v pičlih treh dneh posnela gradivo za novo ploščo. Izbrani studio je bil tokrat studio Melopoja v koroškem Slovenj Gradcu. Album Babje leto je izšel 13. aprila 2004, skupina pa je pred tem v sodelovanju s produkcijsko hišo Strup že posnela kadre novega videospota za prvi single z nove plošče, belokrajnsko pesem Široko more i Dunaj. Spot je bilo na TV postajah moč videti od 25. aprila dalje. Hit tedna na Radiu Študent je med tem postala prav tako belokrajnska pesem Pobelelo pole z ovcama, za katero je Katalena kasneje – ponovno v sodelovanju z režiserko Hanno A. W. Slak - posnela nov videospot.

1. maja je v sklopu prireditev ob priključitvi Slovenije EU Katalena nastopila na dveh koncertih na Madžarskem v okviru velikega festivala Mediawave – Jazz and Etnofest 2004. Jazz and Etnofest je del znanega filmskega in glasbenega festivala Mediawave, ki se že več kot desetletje vsako leto odvija na različnih prizoriščih ob madžarsko-slovaški meji. Katalena je nastopila v trdnjavi Monostori v Komáronu in v Boxi Music Pubu v Csorni. Med ostalimi nastopajočimi je bil denimo na festivalu prisoten tudi znani francoski trobentač Erik Truffaz s svojim bendom. 13. maja pa se je skupaj s skupino Terra Folk in Škoti Back of the Moon uspešno vrnila v polne ljubljanske Križanke. Koncert sta posnela škotski radio BBC4 in TV Slovenija. Sicer pa je v koncertno ponovno pestrem poletju 2004 poleg intenzivnega nastopanja po Sloveniji (med drugim tudi na slovitem Rock Otočcu), sledilo še nekaj nastopov na festivalih v tujini. Sprva je Katalena zastopala Slovenijo na vsakoletnem EBU festivalu evropskih radijskih postaj, ki je bil takrat v Puli na Hrvaškem, kasneje pa so člani skupine nastopili še v čudoviti italijanski Toscani.

Jesenski del sezone 2004 je prinasel novi, že peti videospot, tokrat za pesem Pobelelo pole z ovcama, ki je bila konec julija popevka tedna na Valu 202 - to je bila že tretja skladba Katalene, ki je dobila ta laskavi naziv. Režijo je Katalena ponovno zaupala Hanni A. W. Slak. Vrhunec jeseni je bil zagotovo nastop v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 23. oktobra, kjer je Katalena nastopila samostojno, v goste pa je povabila kar nekaj zvenečih imen slovenskega glasbenega prostora. To so bili izvrstni vokalist Aleš Hadalin, plesalec Edward Clug, hitrobesedni kovalec rim, raper N'toko in saksofonist Vasko Atanasovski. Tudi serija klubskih nastopov po Sloveniji je bila zelo intenzivna, saj je Katalena denimo samo v mesecu oktobru nanizala osem koncertov.

Leto 2005 se je začelo uspešno. Konec januarja, teden dni pred slovenskim izborom predstavnika za Evrovizijo, je TV Slovenija pripravila poseben slavnostni koncert ob 50-letnici Eurosonga. Na njem so znani slovenski glasbeniki predstavili modernejše priredbe najbolj priljubljenih pesmi Evrovizije, ki jo prirejajo že od leta 1956. Katalena se je predstavila s skladbo All Kinds of Everything. Na Evrosongu je 21. marca 1970 s to pesmijo zmagala irska pevka Dana.

7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika pa je Katalena nastopila na podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Za pripravo umetniškega dela večera so tokrat zadolžili plesalca in koreografa Edwarda Cluga, ki je bil sicer tudi eden od dobitnikov nagrade Prešernovega sklada, kot gost Katalene pa je nastopil na koncertu v Cankarjevem domu oktobra leto prej. Ob tej priložnosti je vrnil povabilo in Katalena je sodelovala v spektakularni plesno-glasbeni predstavi. Prireditev je neposredno prenašala tudi TV Slovenija.

Po spomladanskem nizu nastopov v Sloveniji in Italiji, se je konec meseca junija Katalena odpravila na gostovanje v Berlin. S tem je svoje mednarodno delovanje poleg Švice, Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške razširila tudi na Nemčijo. Skupina je dvakrat nastopila v klubu Machinenhaus – klub je del velikega kulturno-umetniškega kompleksa, imenovanega Kulturbrauerei – in sicer 21. in 23. junija. Prvi nastop je potekal v okviru mednarodnega glasbenega festivala Fête de la Musique, drugi pa je bil kulturni del slovenskega večera, ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji. Oba nastopa sta bila zelo uspešna.

Začetek avgusta je minil predvsem v znamenju priprav na nov civilizacijski odklop. Katalena je namreč načrtovala in izvedla umik v samoto, podobno, kot se je leta 2001 v Črmošnjicah zasedba sploh prvič sešla. Štiri dni (8. – 11. avgust) so člani skupine preživeli v izoliranem okolju počitniškega doma v vasici Zapotok pod Kureščkom in intenzivno pripravljali glasbo za svoj tretji album. Snemanje plošče se je namreč pričelo 2. decembra. Poleg tega so Kataleno čakali še nadaljni nastopi doma in v tujini. 23. septembra je skupina nastopila v Selah pri Borovljah, nastop so si ogledali številni zamejski Slovenci, 1. oktobra pa je sledil še odličen nastop na zaključku festivalu Visages de la Slovénie v mestecu Cahors (bližina Toulousa) v Franciji, kjer so teden dni nastopali izključno umetniki iz Slovenije – glasbene vrste so poleg Katalene zastopali še Vlado Kreslin s skupino, Olivija, Čompe in novomeški Moveknowledgement. V začetku decembra je skupina nastopila tudi na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer se je prvič preizkusila v kulturnovzgojnem programu. Katalena s programom glasbene vzgoje v Cankarjevem domu mladim predstavlja svoje videnje ljudske glasbe ter na konkretnih primerih prikaže osnove in možnosti prirejanja slovenske ljudske glasbene dediščine.

Leto 2006 se je začelo intenzivno in stresno. Zasedba je dokončala snemanje albuma, le-ta je izšel 20. februarja pod naslovom Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti. Pri kritikih je naletel na izjemno pozitiven odziv, že v drugem tednu prodaje pa je postal tudi tretja najbolje prodajana plošča v Sloveniji. Svetlana Dramlič je režirala šesti videospot Katalene. Prešerna in razigrana vizualizacija je nastala za prvi singel s Kmečke ohceti, ki nosi naslov (Rad imel bi) Jabuko. Še pomembnejši datum, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini zasedbe, pa je nemara 27. februar 2006, ko je Katalena prvič nastopila na samostojnem koncertu pred polno  Gallusovo dvorano Cankarjevega doma.

Skupina Katalena je na prvi dan meseca julija leta 2006 praznovala peto obletnico svojega obstoja. Tistega dne pred natanko petimi leti se je zasedba iz Ljubljane prvič zbrala v belokranjski vasi Črmošnjice in postavila temelje svojega početja, pri katerem še danes trmasto vztraja. Pet let sicer ni metuzalemska doba, se pa lahko Katalena pohvali z izredno plodno zanimivo prvo petletko: trije albumi ((Z)godbe, Babje leto, Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti), sedem videospotov, številni koncerti širom po Sloveniji, nastopi na praktično vseh vidnejših festivalih pri nas, gostovanja v tujini (Nemčija, Francija, Švica, Italija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška), številna sodelovanja pri gledaliških in plesnih predstavah ter filmskih projektih. Vse našteto je skupino Katalena oblikovalo kot svojevrsten in prepoznaven fenomen na slovenski glasbeni sceni, saj lahko le redko katera zasedba s praktično identičnim repertoarjem nastopi na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu in na Rock Otočcu. Hkrati pa s svojim poustvarjalskim delom predstavlja pomemben prispevek h kreativnemu soočanju s slovensko glasbeno tradicijo.

Katalena je poletje 2006 preživela nadvse pestro. Eden od vrhuncev poletja ob številnih nastopih po Sloveniji je bil gotovo nastop na največjem nemškem etno, folk in world music festivalu, ki poteka v majhnem mestecu Rudolstadt. V treh dneh - to je bilo 7., 8. in 9. julija, staro, srednjeveško mestece zaživi za glasbo z najrazličnejših koncev sveta, odlično organiziran festival pa po navedbah organizatorjev obišče preko sto tisoč ljudi. Katalena je v odličnih terminih na festivalu nastopila štirikrat: na glavnem odru (glavni termin petkovega večera med 21.15. in 22.25h), na glavnem trgu v nedeljo zvečer (prav tako glavni termin zaključne slovesnosti), na najlepšem odru romantičnega grajskega vrta (sobota popoldan), predstavila pa se je tudi v živo na radijskem talk showu, kjer je s sproščenostjo in zabavnostjo ob energični akustični izvedbi nekaterih svojih skladb navdušila zbrano občinstvo v radijskem studiu. Nastope Katalene si je ogledalo več kot deset tisoč ljudi, člani zasedbe pa so opozorili nase tudi izven glasbenih odrov. Tako so se med številnimi ostalimi spoznali in navezali stike celo z legendarno ameriško pevko Suzanne Vega (svet jo pozna po uspešnici My Name Is Luka) ter izjemno popularno mehiško izvajalko Lilo Downs, ki je bila skupaj s svojo spremljevalno skupino nad Kataleno navdušena.
Sicer pa je skupina v letu 06 med drugim zaključila tudi poletni ljubljanski festival Trnfest (31. avgusta) in nastopila še na nekaterih drugih poletnih festivalih (Okarina – Bled, Izola, Kamfest, Zmaj 'ma mlade, Pranger v Šmarju pri Jelšah itd.). Ob tem je zasedba posnela tudi celovečerni koncert za nacionalno televizijo, ki je bil predvajan v mesecu septembru ter v sodelovanju z režiserjem Metodom Pevcem in v koprodukciji RTV Slovenija še svoj sedmi videospot. Drugi singel s plošče Kmečka ohcet je "disko" obarvan plesni hit Lucija. V zimskih mesecih 2006/2007 je Katalena nastopala na klubski turneji po Sloveniji, na Hrvaškem (Močvara – 15. februarja), ob kulturnem prazniku 8. februarja pa je navdušila občinstvo na 'Academie diplomatique internacionelle de Paris'.

Katalena je junija 2007 pripravila nov projekt, ki ga je napovedoval tudi novi singel z naslovom Pastirče mlado. V sodelovanju s plesalcema in koreografoma Valentino Turcu in Edwardom Clugom je za otvoritev kranjskega festivala Carniola pripravila glasbeno-plesni dogodek, pri katerem so sodelovali tudi plesalci baletnega ansambla SNG Maribor. Glasbena izkušnja, ki jo je nadgradila vrhunska plesna vizualizacija, je navdušila poln avditorij kranjskega gradu Khiselstein. Iz posnetkov te predstave je nastal osmi videospot Katalene za pesem Pastirče mlado.

Svoje sedmo poletje si je skupina Katalena malo oddahnila in se podala na zaslužene počitnice. Razmišljanja ob ustvarjanju in igranju plošče Kmečka ohcet so obrodila sadove. To poletje so v skupini praznovali dve poroki.

V sedmem letu delovanja pa je Katalena začela raziskovala nove poti pristopanja k zvoku in kreativnem ustvarjanju glasbe. Četrti album z naslovom Cvik cvak!, je izšel v drugi polovici meseca maja. Album je v celoti posvečen rezijanskemu glasbenemu izročilu, njegovi peklenski repetitivnosti, ki je fascinirala in združila Kataleno ter producenta Alda Ivančića. Zavedajoč se, da je ravno parafraza – kot eno glavnih orožij postmoderne dobe – v svojem bistvu repeticija, je Katalena (po sedemletnem skupnem muziciranju na številnih odrih doma in po svetu, treh albumih in osmih videospotih) naredila še en korak naprej v smeri avtorske nadgradnje ljudskega materiala. Album je precej raznolik in glasbenikom zdaj ne gre več toliko za ohranjaje rozajanskih viž, temveč za glasbeno refleksijo, ki je stkana v zbirko glasbenih esejev na skupno temo – občutja vztrajanja v istem. Da bi to občutje zmoglo postati (umetniški) užitek, potrebuje v prvi vrsti refleksijo, kot jo potrebuje tudi svoboda, zato da bi se realizirala.

Aldo Ivančič se je kot ustvarjalec do sedaj podpisoval pod izredno raznorodne projekte, s skupino Katalena pa je tokrat sodeloval prvič. Cilj sodelovanja je bil v prvi vrsti združiti dva navidez nezdružljiva avtorska pristopa in ju soočiti z glasbenim izročilom majhnega, ampak hkrati izredno bogatega in nenavadnega prostora. Rezija je v vseh pogledih navdihujoča, glasba te skrite doline pa je ne glede na naše siceršnje poznavanje glasbenega izročila nekaj izjemnega.

Ustvarjalno delo pri projektu Cvik cvak! je bilo enakomerno porazdeljeno, kar pomeni, da nimamo opravka s klasičnim razmerjem med skupino in producentom. Zasedba Katalena je navezovala stik z Aldom Ivančićem kot glasbenim ustvarjalcem in z njim tkala uravnotežen in navdihujoč ustvarjalski proces, katerega cilj je bil predvsem ustvarjanje nove muzike in pa seveda album, ki lahko predstavlja v vseh pogledih nov in zanimiv doprinos k odnosu, ki ga gojimo do konkretno rezijanske in s tem tudi slovenske glasbene zapuščine nasploh.

Od izdaje Cvik cvaka! je minilo šele nekaj mesecev, poleg izjemnih odzivov kritikov in občinstva (plošča med drugim že več mesecev vztraja tudi na domači lestvici najbolje prodajanih plošč Slo Top 30) pa ima Katalena za seboj že nekaj uspešnih nastopov v tako eminentnih koncertnih prizoriščih, kot so ljubljanske Križanke (zaključek festivala Druga godba), newyorški Town Hall v neposredni bližini Times Squarea in izraelski Einav Cultural Center tik za mestno hišo v Tel Avivu. Po izračunih je Katalena v dobrih treh mesecih promoviranja svojega novega albuma prepotovala več kot polovico našega planeta, merjeno na ekvatorju (obseg Zemlje na ekvatorju znaša 40,074 km). Do konca leta 2008 je Katalena še naprej intenzivno promovirata svoj zadnji glasbeni izdelek (poletni festivali v Sloveniji, mednarodnji festival Vilenica, Cvetličarna, Linhartova dvorana Radovljica) ter ob koncu leta nastopila na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

V letu 2009 je skupina nastopila v različnih krajih po Sloveniji in gostovala v Brnu (Češka), Beljaku (Carinthisher Sommer Festival, Avstrija) in Solinu (Ethnoambient Salona, Hrvaška). Največji projekt tega leta je bila predstavitev glasbeno-plesnega spektakla Špic-Cvak!, ki je nastal in bil izveden v sodelovanju s priznanima koreografoma Valentino Turcu in Edwardom Clugom ter ekipo baletnih plesalcev SNG Maribor, 12.oktobra 2009 v razprodani  Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Konec leta je Katalena nastopila še na festivalu Animateka, kjer so mladi ustavrjalci naredili animirane filme na glasbo Katalene.
Z izjemo gostovanja na otvoritvi Motovunskega filmskega festivala, je Katalena v letu 2010 večinoma gostovala v Sloveniji, ter se intenzivno posvetila pripravi ustvarjanju novega albuma, ki je izšel aprila 2011. Skupina je album predstavila na velikem promocijskem koncertu v Kinu Šiška, 14.4.2011. Spomladi, poleti in jeseni pa še na številnih odrih po Sloveniji ter še drugič  v treh letih navdušila občinstvo na mednarodnem festivalu Carithian Summer v Beljaku.

vir: Katalena