Kansas so legendarna ameriška progresivno rockovska skupina. Svojo največjo popularnost so doživeli v drugi polovici 70-ih kot arena rockovska skupina s hit singli kot sta "Carry On Wayward Son" ter "Dust in the Wind". Kansas še naprej ostajajo stalnica na vseh radijskih postajah, kjer se vrti klasični rock ter z lahkoto polnijo dvorane med turnejami po Severni Ameriki in Evropi.

1970-1973: zgodnje obdobje

Kerry Livgren (kitara in kasneje tudi klaviature), Dave Hope (bas kitara) ter Phil Ehart (bobni) so leta 1970, v domačem mestu Topeka, ustanovili progresivno rockovsko skupino po imenu Kansas. Prva zasedba je vsebovala še pevca Lynna Mereditha, klaviaturista Dona Montrea, klaviaturista Dana Wrighta in saksofonista Larrya Bakerja. Leto prej so Lynn Meredith, Don Montre, Dan Wright in Kerry Livgren nastopali v skupini The Reasons Why. Potem, ko so se preimenovali v Saratoga, so začeli igrati originalne stvaritve (avtor slednjih je bil Livgren). Skupini sta se tedaj pridružila še Scott Kessler na basu in Zeke Lowe na bobnih. Leta 1970 se ponovno preimenujejo v Kansas ter dodajo nove člane. Ta prva zasedba, ki je trajala vse do leta 1971, ko je Ehart začasno odšel v Anglijo, se ponavadi označuje kot Kansas I. Eharta je najprej zamenjal Zeke Lowe ter kasneje Brad Schulz. Hopea zamenja Rod Mikinski medtem, ko Bakerja zamenja John Bolton na saksofonu in flavti. V tem času sta Ehart in Hope skupaj z Robbiem Steinhardtom (violina, vokal), Steveom Walshom (vokal, klaviature) in Richom Williamsom (kitara) ustanovili skupino White Clover. Ko so v skupino privabili Livgrena iz druge verzije Kansas, ki je za tem razpadla, so si nadeli ime Kansas. Tretja verzija Kansas je uspela podpisati pogodbo z založbo v lasti Dona Kirshnerja pri kateri so tudi posneli svoj prvenec.

1974-1979: vzpon k svetovni prepoznavnosti

Njihov prvenec, "Kansas" (1974), je uveljavil njihov značilen zvok; unikatno mešanico kitar, klaviatur, vokalov in Steinhardtove violine, ki je vseboval vplive ameriškega boogie rocka skupaj s kompleksnimi simfoničnimi aranžmaji in številnimi časovnimi prehodi. Njihov zvok je vseboval številne vplive britanskega progresivnega rocka s konca 60-ih oz. začetka 70-ih. Med glavnimi vplivi so bili Genesis ter Emerson, Lake & Palmer. Kirshnerjeva promocija ter turneja po izidu prvenca, kot tudi izid naslednjih albumov "Song For America" (1975) ter "Masque" (1975) so skupini prinesli zvesto bazo privržencev, vendar vidnega komercialnega uspeha še vedno niso doživeli in izven Amerike so bili bolj ali manj precej neznani.

Vse to se je spremenilo z izidom njihovega največjega hit singla "Carry On Wayward Son" in četrtega albuma Leftoverture, ki je izšel leta 1976. Na njem je Steinhardt uporabil tudi violo medtem, ko se je Walsh preizkusil tudi na vibrafonu. "Leftoverture", ki se je uvrstil na peto mesto ameriške glasbene lestvice, je bil izjemen uspeh. Skupini je naposled prinesel prepoznavnost tudi izven Severne Amerike. Večina del z albuma je našla svojo pot na radijskih postajah. Uspeh se je še povečal z izidom "Point Of Know Return" (1977), kateri je s četrtim mestom dosegel najboljšo uvrstitev na glasbeni lestivici ter jim navrgel dva hit singla. To sta bila naslovna skladba ter balada "Dust In The Wind". Oba albuma sta imela tudi unikatni naslovnici; na "Leftoverture" je bil upodobljen Da Vinciju podoben starec medtem, ko je bila na "Point Of Know Return" upodobljena ladja, ki pluje čez rob sveta. Oba albuma sta se samo v Ameriki prodala v več kot štiri milijonskih kopijah. Medtem sta oba singla doživela zlat status.

V tem času so Kansas postali pomembni in prepoznavni tudi kot utemeljitelji novega žanra, kateremu se je reklo arena rock. Tedaj so bili že redno na vrhu seznama nastopajočih skupin ter vselej razprodali številne nastope po prestižnih oz. največjih dvoranah tistega časa (denimo Madison Square Garden v New Yorku). To obdobje je zaznamoval tudi izid njihovega prvega (dvojnega) koncertnega albuma "Two For The Show" (1978). Leta 1979 so izdali album "Monolith"(uvrstil se je na deseto mesto glasbene lestvice), kateri je vseboval besedila navdahnjena po severnoameriških indijanskih legendah ter religiozni knjigi The Urantia Book. Ime "Kansas" izhaja od indijanskega plemena Kansa. Za njih velja, da so sebe imenovali "ljudje južnega vetra". Na naslovnici je bil temu primerno upodobljen severnoameriški indijanec v tradicionalnem oblačilu ter z vesoljsko čelado. Čeprav jim je album navrgel top 40 single hit s "People Of The South Wind", je bila tako skupina kot založba razočarana nad komercialnim neuspehom albuma, saj ni ponovil uspeha obeh predhodnikov. Kljub temu je album postal platinast in kot tak še danes visi na steni zgodovinskega muzeja države Kansas.

1980-1984: kreativna razhajanja

Klasična zasedba Kansas se je začela krhati z začetkom 80-ih. V tem času je Kerry Livgren postal na novo rojeni kristjan ter se nehal zanimati za mistične vzhodnjaške religije. Njegovo novo prepričanje je vplivalo na njegova besedila na naslednjih treh Kansas albumih. Prvi znak Livgrenovega novega prepričanja se je pokazal že na albumu "Audio-Visions" (1980) oziroma na top 40 hit singlu "Hold On". Tudi basist Dave Hope se je kmalu zatem spreobrnil v na novo rojenega kristjana in skupaj z Livgrenom sta postajala čezdalje težavnejša kar se tiče odnosov z ostalimi člani. Walsh ni imel več želodca za njune muhe, zato se je odločil oditi ter ustanoviti lastno skupino Streets. Walsha je v tem času zamenjal John Elefante, še en na novo rojeni kristjan in kot tak idealen za novo lirično usmeritev skupine, kakršno si je zamislil Livgren. Elefante je skupaj s svojim bratom Dinotom kasneje postal znan tudi kot producent krščanskih rock skupin kot so Sweet Comfort Band, Petra, Bride, Rick Cua ter Guardian.

Prvi album z Elefantejem, "Vinyl Confessions" (1982) je bil komercialno njihov najuspešnejši studijski izid po "Point Of Know Return". Ta album je uspel obnoviti zanimanje za skupino ter jim prinesel top 20 hit s "Play The Game Tonight". Krščansko obarvana besedila so skupini prinesla popolnoma novo bazo fanov. To so bili razni goreči evangeličani, ki so po nastopih skupine uporabljali in citirali Livgrenova besedila za svoje pridige. Kljub temu je album za las zgrešil zlat status.

Leta 1983 so se odpravili snemat nov album, vendar brez Steinhardta v zasedbi. Slednji je postal naveličan nad krščansko usmeritvijo skupine. Kerry Livgren je, kljub temu večino krščanskih besedil prihranil in jih uporabil za svoj drugi solo album. Besedila in glasbo za "Drastic Measures" (1983) sta v glavnem napisala oba brata Elefante medtem, ko je Livgren prispeval samo tri stvaritve. Zvok skupine je v tem obdobju postal bližje zvoku AOR skupin v stilu Loverboy ali Foreigner kot pa progresivnemu rocku iz njihovih najboljših časov. Elefantejev "Fight Fire With Fire", ki je izšel kot single z albuma se ni uspel uvrstiti med top 40 skladb pop lestvice, vendar se je zato zasukal na tretje mesto na novo ustanovljeni Billboardovi pop rock lestvici, kar je najvišja uvrstitev na kakšni glasbeni lestvici v zgodovini skupine.

Livgren je v tem času preživljal številne frustracije s strani glasbene industrije in založbe, ki je težila po čim bolj komercialno dostopnih stvaritvah. Tovrstni poskusi so, ironično, vedno vodili h komercialnemu nesupehu medtem, ko tiste stvaritve, ki so doživele uspeh in ki niso bile ustvarjene pod pritiskom založbe, nikoli niso bile zamišljene kot hiti. Tovrstna vse bolj komercialna usmeritev skupine in splošni trendi v glasbi tistega časa so bili v posmeh predstavljeni v besedilu "Mainstream", ki je bil kritika glasbene industrije in tedanjih glasbenih trendov.

V Elefantejevem obdobju sta se Livgren in Hope vse bolj oddaljevala od ostalih članov in Livgren je postal vse bolj prepričan, da so Kansas neustrezni za njegove nadaljnje krščansko obarvane projekte in poglede na svet. Po zadnjem nastopu na predvečer novega leta, 31. decembra 1983, sta Livgren in Hope zapustila Kansas ter ustanovila krščansko zasedbo AD skupaj s članom zasedbe Bloodrock Warrenom Hamom ter Michaelom Gleasonom. Pridružil se jim je še bobnar Dennis Holt. Elefante, Ehart in Williams so želeli nadaljevati s Kansas, kar je potrdila tudi retrospektivna izdaja "The Best Of Kansas" (1984) na kateri se je nahajala nova skladba "Perfect Lover". Toda to je bil le še labodji spev Elefantejeve ere. Elefante je kmalu zatem odšel ter postal popularen krščanski pevec in producent, ki ni nikoli več sodeloval s Kansas.

1985-zdaj: ponovne združitve in turneje

Leta 1985 so se Kansas obnovili v novi zasedbi. V skupino se je vrnil Walsh, toda v njej ni bilo več Livgrena, Hopea ter Steinhardta. V zasedbi, ki je leta 1986 izdala album "Power" so se nahajali novi basist Billy Greer (s slednjim je Walsh sodeloval v zasedbi Streets) in kitarist Steve Morse (nekdanji član skupine Dixie Dregs, ki se je kasneje ponovno vrnil k tej zasedbi ter je že od sredine 90-ih član Deep Purple). V tej zasedbi ni bilo več violinista, čeprav je med živimi nastopi Morse izvajal solo na violini med "Dust in the Wind". "All I Wanted" je postal zadnji Kansas single, ki je doživel uvrstitev na top 20 Billboardovo glasbeno lestvico. Leta 1988 je ista zasedba posnela album "In The Spirit Of Things", ki je še danes popularen med večino članov zasedbe, čeprav je predstavljal komercialni polom. Morse je skupino zapustil po koncu te turneje. V tem času je skupina naredila tudi nekaj promocijskih videov za par skladb z albuma. Ti so našli svojo pot na MTV.

Leta 1990 je nemški promoter uspel ponovno združiti vse člane klasične Kansas zasedbe, znane tudi kot Kansas III, z izjemo Steinhardta, vendar samo za evropsko turnejo. Na turneji se jim je pridružil tudi Greer ter klaviaturist Greg Robert, ki je z njimi nastopal že v času zasedbe s Steveom Morseom. Po koncu turneje je Hope odšel, vendar je Livgren ostal vse do leta 1991. V tem času se je v zasedbo vrnila violina, vendar v rokah Davida Ragsdalea. Livgren je odšel sredi turneje leta 1991. Začasno ga je spet zamenjal Steve Morse. Po koncu turneje je Morse odšel ter izjavil, da lahko Ragsdale pokriva vse posebne kitarske delnice. To je pomenilo, da je Rich Williams postal osrednji kitarist skupine. Zasedba v kateri so bili Ehart, Greer, Ragsdale, Robert, Walsh in Williams je trajala od leta 1992 do 1997. V tem času so izdali en koncertni album in video kaseto "Live At The Whisky" (1992) ter studijski album "Freaks Of The Nature" (1995). 28. julija 1996 so bili Kansas sprejeti na znamenito avenijo slavnih RockWalk of Fame v Hollywoodu. Leta 1997 sta Robert in Ragsdale zapustila skupino, Steinhardt pa se je naposled vrnil nazaj. Naslednje leto so posneli album "Always Never The Same" na katerem so sodelovali z londonskim simfoničnim orkestrom kot šestim članom. Na albumu so bili na novo aranžirane starejše stvaritve skupaj z nekaterimi novimi ter ena priredba ("Eleanor Rigby" od Beatlov).

Kansas so nadaljevali z uspešnimi turnejami (večinoma po Severni Ameriki), toda nikoli več niso ponovili komercialnega uspeha njihovih najboljših dni, kljub pozornosti medijev ob izidu albuma "Somewhere To Elsewhere" (2000). Na njem se je za kratek čas obnovila klasična zasedba z Livgrenom in Hopeom (v zasebi je ostal tudi Greer). Vse skladbe na albumu je tu napisal Livgren. Album je doživel solidno prodajo po internetu. Leta 2000 so Kansas na turneji nastopali kot otvoritvena skupina za Yes med njihovo "Masterworks" turnejo. Leta 2002 so Kansas II, zasedba, ki je obstajala še pred tisto, ki je posnela prvi Kansas album, izdali zbirko demotov in koncertnih posnetkov, ki so jih posneli v obdobju od 1971-73. Zaradi legalnih vzrokov so v ta namen uporabili ime Proto-Kaw. To je pripeljalo do novega labuma večine Kansas II članov, ki se je imenoval "Before Became After" (2004). V tem času sta bili na turneji obe verziji Kansas. Proto-Kaw so leta 2006 izdali tretji album "The Wait Of Glory".

Kansas so nadaljevali s turnejami tudi v letu 2006. V tem času je skupino ponovno zapustil Robby Steinhardt. Njegova zamenjava je tudi tokrat postal David Ragsdale. Leta 2007 so prav tako nadaljevali s koncertnimi nastopi na domačih tleh. Po zadnjih vesteh so štirje od petih članov aktualne zasebe Kansas (Phil Ehart, David Ragsdale, Richard Williams in Billy Greer) začeli nov projekt z imenom Native Window. Ta projekt, ki vsebuje Greera na glavnem vokalu, je začel s snemanjem novega albuma,. Ta naj bi izšel enkrat sredi leta 2008.

Peter Podbrežnik