Iced Earth so eden največjih metal bendov tega planeta, ki je vznikel po zlatih časih metala v začetku osemdesetih. Od sredine osemdesetih dalje preigravajo pod vodstvom ustanovnega člana in kreativnega vodje, ritem kitarista Jona Schafferja. Iced Earth so do tega dne izdali enajst studijskih albumov prepoznavne ameriške heavy metalske vsebine, ki jo začinjajo s primesmi power, speed in prog metala, tematsko pa se na njih spogledujejo z zgodovinskimi, religioznimi in filmskimi vsebinami. V več kot četrt stoletni zgodovini benda je skozi zasedbo vseskozi vel kadrovski prepih, tako že dolgo edini originalni član ostaja Schaffer, postavo pa v letu 2014 dopolnjujejo še Stu Block (vokal), Troy Seele (glavna kitara), Luke Appleton (bas kitara) in Jon Dette (bobni).
FORMACIJA SKUPINE in ZAČETNA LETA
Že sredi sedemdesetih je mlad deček iz Indiane, Jon Schaffer, postal vnet privrženec velikanov težkega rocka, kot so Kiss, Black Sabbath, Blue Öyster Cult in Alice Cooper. Deček je glasbo spoznaval preko starejše sestre, s katero sta v njej iskala pobeg iz relanega sveta. Pri enajstih letih si je leta 1979 v živo ogledal koncert Kissov, nad bombastičnostjo katerega je bil navdušen. V najstniških letih je v motoristični nesreči izgubil svojega najboljšega prijatelja, kar ga je le še trdneje prepričalo v odločitev, da se odseli tisoče kilometrov stran: na Florido.
Tam je leta 1984 ustanovil svoj prvi bend The Rose, ki pa je htro razpadel. Sledila je ustanovitev novega benda Purgatory, s katerim so Schaffer in kompanija leta 1985 posneli svoj prvi demo, Psychotic Dreams. Že v začetnih letih je skozi bend vel kadrovski prepih. Leta 1988 so se Purgatory preimenovali v Iced Earth, po Schafferjevih besedah prav po navdihu svojega pokojnega prijatelja. Še pred koncem desetletja so v postavi Gene Adam (vokal), Randall Shawver (kitara), Dave Abell (bas kitara), Greg Seymour (bobni) in Jon Schaffer (ritem kitara, vokal) posneli naslednji demo Enter the Realm. Večina skladb je kasneje pristala na prvencu, z izjemo kasneje nastalih Nightmares in samonaslovljene Iced Earth.
DEVETDESETA: VSTOP NA SVETOVNI METALSKI ZEMLJEVID
Potem ko so pristali pri založbi Century Media Records in se okrepili z bobnarjem Mikeom McGillom, so Iced Earth konec leta 1990 izdali samonaslovljeni prvenec in se v vlogi predskupine odpravili na evropsko turnejo z Nemci Blind Guardian. S prvencem je skupina zajadrale v heavy / speed metalske vode, kritiki so jih takrat opisali kot »galapirajoče Iron Maidne«.
Američani so po uspešnem prvem koraku v svet metala že hitro začeli s snemanjem drugega albuma, za časa katerega so se razšli s frontmanom Adamom, saj je ta zavrnil obiskovanje pevske šole. Na njegovo mesto je prišel John Greely, nov bobnar pa je postal Richey Secchiari. Drugi album »Night of the Stormrider« je na Stari celini izšel leto dni po prvencu, medtem ko se je izdaja na domačih tleh zavlekla vse do aprila 1992. Z novim izdelkom so Iced Earth sledili začrtani speed / power metalski poti, z vključitvijo klaviatur v svoj zvok pa so še okrepili mogočen epski prizvok. Sledila je nova turneja, znova v družbi nemških Blind Guardianov.
Prihod (klasičnega) vokalista Matta Barlowa (1994)
Po napornem troletnem obdobju so si vzeli dolg premor, za časa katerega so skorajda razpadli. Vrnili so se z najtršim albumom svoje kariere, »Burnt Offerings« (1995), z novim bobnarjem Rodneyem Beasleyem in vokalistom Matthewom Barlowom. Nanj so med drugim umestili tudi najdaljšo skaldbo svoje kariere, šestnajst minutni ep Dante's Inferno.
Januarja 1996 so Iced Earth pričeli s snemanjem novega albuma, po katerem jih je zapustil dolgoletni basist Dave Abell. Kljub temu, da je naveden kot del snemalne ekipe, se je v bookletu pojavila fotografija novega absista Keitha Menserja, sa je založba Century na albumu želela bendovo turnejsko postavo. Novi basist je zaradi neprofesionalnega odnosa hitro dobil nogo, tako so se okrepili z Jamesom McDonoughom. Četri album »The Dark Saga« je izšel sredi leta 1996, z njim pa so se Iced Earth predstavili v bolj melodični sliki, tudi komadi so postali krajši in kompaktnejši. Na promocijski turneji so jih spremljali rojaki Nevermore. Naslednje leto so izdali svojo prvo kompilacijo »Day os Purgatory« s skladbami prvih dveh albumov in dema Enter the Realm, ki jih je na novo odpel Matt Barlow.
Še pred začetkom snemanja naslednjega albuma je skupino zapustil še zadnji dolgoletni član poleg Schafferja, kitarist Randall Shawver. Zamenjal ga je Larry Tarnowski, sprva zgolj kot gostujoč glasbenik. Zaradi osebnih problemoj je tudi bobnarja Smedleya začasno zamenjal povratnik Mark Prator. Peti album skupine »Something Wicked This Way Comes« (1998) se je tematsko prvič dotaknil »Something Wicked« sage, s katero je Schaffer nato operiral na naslednjih bendovih izdajah. Na albumu se nahaja tudi skladba Watching Over Me, posvečena Jonovemu preminulemu prijatelju iz otroških let in še danes, leta kasneje, redna spremljevalka Iced Earth koncertov. Med promocijsko turnejo (znova z bobnarjem Smedleyem) so Američani v Atenah 23. in 24. januarja 1999 posneli svoj prvi koncertni album, naslovljen »Live in Athens«. Še istega leta so izdali The Melancholy E.P. z radijsko orientiranemu izboru petih skladb, ki pa ni dobil podpore založbe Century Media, zato je izšel zgolj v omejeni nakladi 1500 izvodov.
NOVO TISOČLETJE: KREPITEV POPULARNOSTI
Leta 2001 so se Iced Earth vrnili z novim albumom »Horror Show«, s katerim so tematsko zaplavali v vode klasičnih grozljivk kot so Drakula, Volkodlak in Fantom iz opere. Posneli so ga z novim bobnarjem Richardom Christyjem in basistom Steveom DiGiorgiom, ki pa jih je okrepil samo za časa snemanje. To je bil bendov prvi album, ki so ga delno posneli v Schafferjem domačem studiu. Konec istega leta so izdali boks set Dark Genesis s prerezom svoje začetne kariere, boksu pa je dodan še album priredb, na katerem so se poklonili velikanom rocka in metala: skupinam kot so Iron Maiden, Kiss in Blue Öyster Cult.
Po dogodkih enajstega septembra je frontman Matt Barlow začutil klic domovine, a ga je Schaffer prepričal, da ostane v bendu. Tekom snemanja naslednjega albuma je Barlow kljub temu izgubil strast do glasbenega posla, zato sta se s Schafferjem sporazumno razšla. Barlow si je nato v Georgetownu nadel policijsko uniformo in na ta način začel služiti rojakom in domovini.
Leta Tima »Ripperja« Owensa (2003 - 2007)
Kljub Barlowemu odhodu so Iced Earth nadaljevali s snemanjem novega albuma, začasnega pevca pa so našli v Timu »Ripperju« Owensu. Takratni Judas Priest frontman je k projektu pristopil zgolj kot gost, a se je k britanskim heavy metal pionirjem ravno v tistem času vrnil Rob Halford, zato je Ripper postal polnopravni Iced Earth član. Skupino je zapustil kitarist na zadnjih dveh albumih, Larry Tarnowski, tako sta kitare za nov album posnela producent Jim Morris in studijski kitarist Ralph Santolla. Še pred samo izdajo je luč sveta zagledal nov EP The Reckoning s štirimi potencialno najboljšimi skladbami albuma »The Glorius Burden« (2004), konceptualnega ploščka, ki se je sprehodil skozi nekaj zgodovinsko pomembnih dogodkov, kot so ameriška državljanska vojna, prva svetovna vojna in teroristični napadi 11. septembra. To je bil njihov prvi album pri novi založbi SPV. Po promocijski turneji je bend zapustil basist James MacDonough, ki se je pridružil Mustainovim Megadeth.
V naslednjem obdobju je sledila nova velika kadrovska čistka. Za nekaj časa jih je okrepil kitarist Ernie Carletti, a je po obtožbah o ugrabitvi in posilstvu hitro dobil nogo. Ekipo je znova okrepil tudi bobnar Brent Smedley. Iced Earth so se nato v studio odpravili kar brez glavnega kitarista in basista, zato je dodatno delo na svoja pleča vzel Jon Schaffer. Postavo sta nato dopolnila kitarist Troy Seele in basist Dennis Hayes.
Iced Earth so izdali EP Overture of the Wicked z novimi verzijami skladb »Something Wicked« trilogije in povsem novim komadom, Ten Thousand Strong, predno je luč sveta zagledal nov dolgometražni album »Framing Armageddon: Something Wicked Part 1« (2007).
Povratek Matta Barlowa (2007)
Konec leta 2007 je iz tabora skupine prišla razveseljujoča novica, da se po petih letih v njihove vrste vrača klasični frontman Matt Barlow! Skupina je nadaljevala s pripravo albuma »Revelation Abomination: Something Wicked Part 2« (2008), ki je bil sicer večinsko posnet že za časa snemanje predhodnika. Vseeno so morali z izdom malce počakati, saj je bil Barlow zaseden z delom pri danskih prog metalcih Pyramaze. Dennisa Hayesa je nato na mestu basista zamenjal Freddie Vidales.
Ob vstopu v novo desetletje so Iced Earth izdali boks set Box of the Wicked z zadnjimi tremi albumi, EP-jem Overture of the Wicked in singlom I Walk Among You, s katerim so po Barlowemu prihodu v matično zasedbo še pred izidom povratniškega albuma nase opozorili z izdajo štirih skladb, od tega ene povsem nove. Boks vsebuje tudi bonus album s tremi koncertnimi posnetki iz Graspopa 2008.
Z novim frontmanom naprej! (2011 - )
Marca 2011 je Matt Barlow z zapisom na bendovi spletni strani sporočil, da se zaradi družinskih obligacij umika, vseeno pa je z Iced Earth odigral še poletno festivalsko turenjo po Evropi z velikim finalom na Wacken Open Air festivalu v Nemčiji. Kmalu po koncu turneje je bilo znano, da je njihov novi frontman Into Eternity pevec Stu Block, s katerim so že maja 2011 začeli s snemanjem novega albuma. V tem obdobju so (znova pri založbi Century Media) izdali DVD Festivals of the Wicked s posnekti nastopov iz treh festivalov: našega Metal Campa (2008) in nemških Rock Harda (2008) in Wackna (2007).
Konec leta 2011 so izdali nov album »Dystopia« in se odpravili na svojo najobsežnejšo svetovno turnejo v karieri, v sklopu katere so v magičnem vzdušju srednjeveškega amfiteatra Kourion na Cipru posneli DVD »Live in Ancient Kourion«. Novi frontman in obsežna turneja sta jih popeljala do nove najvišje karierne stopničke, saj se je njihova popularnost v tem času izredno okrepila.
Leta 2013 so Iced Earth posneli svoj naslednji album »Plagues of Babylon« in se okrepili z novim bobnarjem Raphaelom Sainijem, ki pa ga je že kmalu zamenjal Jon Dette (Testament, Slayer...). Bendov enajsti album »Plagues of Babylon« je izšel v začetku leta 2014.
Urban Bolta, januar 2014
















na vrh