"V zares temni noči duše je ura vedno tri zjutraj" (F. Scott Fitzgerald)

Tri zjutraj je. Ura ob kateri ne dobiš taxija. Ura ob kateri se zaprejo lokali in te pošljejo, da se kotališ v napol-svetlobi. To je ura, ko ležiš napol zbujen z mislimi usmerjenimi proti jutru. To je ura, ko pokličeš staro ljubezen in je ura ko prestopiš na močnejšo pijačo. To je ura ko poslušaš Howling Bells.

The Howling Bells posedujejo zvok, ki spominja na neko drugo mesto, na nek drug čas. Ponesejo te v kraje, ki so precej bolj srhljivi kot Twin Peaks. V zapuščeni Divji zahod, v mesto prekrito s snegom z medlim odsevom taborniškega ognja. V takšnem mestu te preplavi glasba te četrverice. Navdahnjeno z željo in pričakovanjem.

Zdaj ni čas za spanje... Zdaj je čas za Howling Bells.

Gre za avstralsko skupino, sestavljeno iz Juanite Stein (Vokal in kitara), Joela Steina (Kitara), Brendana Picchia (Bas kitara) in Glenna Mouleja (Bobni). Igrajo rock glasbo, ki je pod močnim vplivom popa, obenem pa črpa svojo inspiracijo tudi iz countryja. Prav posebno privlačnost pa pridobijo s Juanitinim sladkobnim, a močnim vokalom, ki jih popelje v precej svojevrstna glasbena ozemlja. Čeprav je ta formula multiplicirana na neskončno, Howling Bells ne zapadejo v množico podobnosti, ampak se ji nadvse uspešno izogibajo, saj so ravno prav drzni in inovativni, da jim uspe držati povsem neodvisen korak.

Prevedel in uredil: Davor Mihevc