Helloween so pionirji Evropskega power metala. Nastali so leta 1984 v Hamburgu in sicer iz članov skupin Iron fist ter Powerfool. Do sedaj so izdali že 14 studijskih albumov, v začetku leta pa lahko pričakujemo novega, ki so ga poimenovali »Straight from hell«.

Originalna postava ob nastanku je bila sledeča: Kai Hansen (vokal, kitara), Michael Weikath (kitara), Markus Grosskopf (bas kitara) in Ingo Schwichtenberg (bobni). Že kar v letu nastanka so podpisali pogodbo z založbo Noise Records ter  posneli dve pesmi za kompilacijo, imenovano Death metal (na njej so sodelovali tudi Running Wild, Hellhammer in Dark Avenger). Ena izmed pesmi je bila kasneje tudi uvrščena na njihov prvenec.

Najprej so izdali EP s petimi skladbami, ki so ga imenovali preprosto Helloween. Kasneje istega leta pa so izdali prvi album – »Walls of Jericho«. Kmalu so se tudi podali na turnejo v sklopu izdaje albuma, vendar pa so ugotovili, da ima Hansen velike probleme s hkratnim igranjem kitare in petjem. Zaradi te neprijetne težave so začeli iskati novega pevca. Hansen je svoje vokalne sposobnosti, kot glavni vokal pri Helloween, zadnjič uporabil na singlu »Judas«, ki so ga izdali leta 1986.

Kmalu so našli, kar so potrebovali – komaj 18-letnega Michaela Kiskeja. Da bi predstavili novo pridobitev, so zaprosili založbi Noise International in RCA, da bi jim izdali dvojni LP, vendar pa so jim prošnjo zavrnili. Namesto tega so posneli enojni LP, in tako je leta 1987 izšel »Keeper of the Seven Keys Part I«. le leto za tem, torej 1988 so izdali še drugi del – »Keeper of the Seven Keys Part II«. Končno je nastopil njihov čas, postajali so vse bolj znani. MTV je v oddaji »Headbanger's Ball« začel predvajati singel »I Want Out«. Kmalu za tem so se pridružili San Francisco Bay Area thrasherjem Exodus, ter z njimi nastopili kot predskupina Anthrax.

Po koncu evropskega Keeper of the Seven Keys Part II turneje, je bend nenadoma zapustil kitarist Kai Hansen. Razlogov naj bi bilo več, kot na primer konflikti znotraj benda, nestrinjanja z založbo, izčrpanost zaradi nenehnih turnej, … kmalu so mu našli zamenjavo – Rolanda Grapowa, ki je s Helloween odigral preostanek turneje.

Leta 1989 je skupina izdala koncertni album »Live in U.K.«, na katerem je bil material iz turneje po Evropi iz leta '88. Preostali člani so delovali naprej, vendar pa so kmalu naleteli na težave z založbo, kajti ta jih je omejevala pri koncertiranju in nastajanju novega materiala, zato so z njo prekinili pogodbo. Leta 1991 so kljub govoricam o razpadu benda, fantje s svojo novo založbo EMI izdali naslednji album »Pink Bubbles Go Ape«. Album je bil manj »heavy« kot njegovi predhodniki, naslovi pesmi pa so bili bolj humorni. Končna situacija ni bila nič kaj rožnata – albumi so se slabo prodajali, kritike so bile slabe, znotraj benda pa je napetost naraščala. Tudi naslednik, leta 1993 izdani »Chameleon« je bil bolj pop obarvan. Namesto da bi sledili svojem težkometalnem zvoku, so fantje zaplavali na čisto nov teren- svoje prepoznavne dvokitarske harmonije so zamenjali za sintetizatorje, akustične kitare, country glasbo in swing. Tako kot prejšnji, je tudi ta album bil komercialno neuspešen. Nerazumevanje v bandu pa je prišlo do stopnje, ko so se fantje ločili na 3 tabore: Kiske in Schwichtenberg na eni strani, na drugi Weikath in Grapow, vmes pa je bil Grosskopf, ki je miril vročekrvne sočlane.

Sčasoma je bend začel razpadati. Na Chameleon turneji so fantje igrali le napol polnim koncertnim prizoriščem, sive lase pa jim je začel povzročati še bobnar, ki je zbolel zaradi težav, povezanih z jemanjem drog. Nadomestil ga je začasni bobnar Ritchie Abdel-Nabi. Medtem se je stanje v bendu tako poslabšalo, da Weikath ni več prenašal sodelovanja s Kiskejem, zato so drugo grlo Helloweenov  kmalu odpustili. Odhod iz skupine mu ni dal miru – vse od dneva odhoda iz benda pa do sedaj o skupini, ki ga je naredila slavnega, ni povedal nič dobrega. Povrhu vsega se je pojavila še težava z bobnarjem. Abdel-Nabi enostavno ni imel tehnike kot njegov predhodnik, zato tudi pesmi, ljube njihovim oboževalcem (npr. »Eagle Fly Free« in »How Many Tears«), niso zvenele tako kot bi morale. Tudi Ritchie je moral oditi.

Leto 1993 je bilo za Helloween težko, saj so ostali brez pevca, bobnarja, pa tudi EMI je prekinila pogodbo z njimi zaradi komercialnega neuspeha "Pink Bubbles Go Ape" in "Chameleon" albumov.

Že naslednje leto so se vrnili prerojeni z novim pevcem na čelu. Tokrat je čas vokalista pripadla Andiju Derisu, prej članu Pink Cream 69, bobnar pa je postal Uli Kusch, bivši bobnar Gamma Ray (ki jo je ustanovil Kai Hensen po odhodu iz Helloween). Leta 1991 so Derisa Weikath že povabili v skupino, vendar je kljub nastajajočim težavam s svojim ansamblom odklonil, kljub mikavni ponudbi. V letih, ki so sledila, je bil Kiske odpuščen iz Helloween, težave s Pink Cream 69 pa so se poglobile. Ker je vedel, da bo kmalu odpuščen iz lastnega benda, je Deris sprejel ponudbo in se pridružil Weikathu v Helloween..

Kljub temu, da Deris ni premogel 4 oktav vokalnega razpona kot Kiske, pa je njegovo navdušenje, odličen smisel za pisanje besedil in tudi vrnitev k prepoznavnem Helloween zvoku bend poneslo v uspeh! Z obnovljeno zasedbo in novo založbo Castle Communications so 1994 izdali album »Master of the Rings«. Leto kasneje je njihov originalni bobnar Ingo Schwichtenberg naredil samomor, kajti od odhoda iz skupine je njegova odvisnost od drog samo še naraščala, bil pa je tudi v hudi depresiji. V njegov spomin so 1996 izdali »The Time of the Oath«, ki jih je znova postavil na mesto najpopularnejšega Evropskega metal benda. Po izidu so tudi šli na svetovno turnejo, kjer pa so posneli dvojni live album »High Live«.

Leta 1998 so izdali »Better Than Raw«, ki pa velja za enega bolj »heavy« Helloween izdelkov. Naslednik »Better Than Raw« je bil leto kasneje izdani »Metal Jukebox«, na katerem pa se nahajajo priredbe pesmi bendov kot so Scorpions, ABBA, Deep Purple, Faith No More, The Beatles, Jethro Tull.

Z novim tisočletjem pa je prišel tudi nov album »The Dark Ride« (2001). Kot že sam naslov pove, je bila glasba na njem bol temačna in eksperimentalna, predvsem zaradi nižje uglašenih kitar in bolj osornega Derisovega vokala. Po turneji so se razšli s kitaristom Rolandom Grapowom in bobnarjem Ulijem Kuschem, domnevno zaradi prevelikega posvečanja njunemu obstranskemu projektu »Masterplan«, zaradi katerega nista bila z dušo in telesom 100% pri Helloween. Druga verzija njunega odhoda pa naj bi bil izogib isti zgodbi, kot se je zgodila s Kiskejem. Kakorkoli, odpustili so ju na grd način – kar prek e-pošte! Fanta pa sta se potem popolnoma predala svojemu projektu »Masterplan«. Ostali trije so kmalu našli zamenjavo, in sicer Grapowa je na kitari zamenjal Sacha Gerstner (ex- -Freedom Call, Neumond), Kuscha pa je zamenjal Mark Cross (ex-Metalium, Kingdom Come, At Vance, Firewind). Z njima so leta 2003 tudi posneli nov album »Rabbit Don't Come Easy«, vendar pa je Cross uspel posneti samo 2 skladbi, saj je staknil infekcijsko mononukleozo (znano tudi kot bolezen poljuba). Njegovo delo je potem dokončal kar Mikkey Dee (Motörhead).

Kmalu zatem je novi bobnar postal Stefan Schwarzmann, nekdanji bobnar Running Wild in zdajšnji bobnar Accept. Kljub nekoliko mlačnem odzivu oboževalcev na album, so Helloween uspešno zaključili turnejo, katere svetla točka je bila vrnitev klasičnih skladb, kot so »Starlight«,  »Murderer«, »Keeper of the Seven Keys« in »How Many Tears«, na koncertni repertoar. Poleg tega pa so prvič po letu 1989 igrali znova v ZDA in poželi velik uspeh, saj so razprodali skoraj vse koncerte!

Leta 2005 je po turneji »Rabbit Don't Come Easy« prišel čas za spremembo v bendu. Tokrat je bil problem Schwarzmann, saj je kmalu postalo jasno, da si on in Helloween ne delijo istih glasbenih vizij. Nadomestil ga je Dani Löble (ex- Rawhead Rexx). Kmalu zatem so podpisali pogodbo z nemško založbo German Label SPV. Vse, ki so se bali podobnih si plošč in s tem padanja kvalitete glasbe, pa so o nasprotnem prepričali z izdajo »Keeper of the Seven Keys - The Legacy«. Konec leta 2006 so posneli koncerte iz São Paula, Sofije in Tokia ter izdali DVD z naslovom »Keeper of the Seven Keys – The Legacy World Tour 2005/2006«, kot tudi istoimenski dvojni koncertni CD.

2007 je bil čas za nov album, ki so ga naslovili »Gambling With the Devil«, za katerega oboževalci še danes pravijo, da je en najboljših Helloween albumov, izdanih z Andijem Derisom na vokalu! In čeprav so vključili klaviature, ima album tisti pravi »heavy« zvok. Oktobra istega leta so se združili s prvim grlom Kaiem Hansenom, ter z njegovimi Gamma Ray udarili turnejo, imenovano »Hellish Rock World Tour 2007/08«. Obšli so Evropo, Azijo, Južno Ameriko, prav tako tudi ZDA. Kot zanimivost naj navedem to, da je Hansen med zadnjim delom Helloween koncerta stopil na oder skupaj z bivšima sočlanoma Weikathom in Grosskopfom. Skupaj so na koncertni večerih odigrali pesmi »I Want Out« in »Future World«.

»Unarmed – Best of 25th Anniversary« je naslov best of-a, ki je izšel konec leta 2009 na Japonskem, v začetku 2010 pa še v Evropi. Sestavlja ga 10 najbolj popularnih pesmi, posnetih v različnih glasbenih stilih. Maja 2010 so Helloween na svoji spletni strani naznanili, da snemajo nov album, ki pa bo najhitrejši in najbolj heavy v njihovi zgodovini. In res! Konec 2010 so izdali album »Seven Sinners«. Album se nanaša na 7 smrtnih grehov, saj kot pravi Deris: »Po pretežno akustičnem albumu smo rabili nekaj drugačnega, da ljudje nebi spraševali, če je to metal album«. Da bi promovirali svoj novi album, so šli na turnejo. Predskupini sta jim bili Stratovarius, Avatar in na nekaj koncertih po Nemčiji tudi Derisov bivši bend Pink Cream 69.

Junija letos so se fantje zopet zaprli v studio, da bi posneli svoj 15. album, katerega lahko pričakujemo v začetku leta 2013. Imenoval se bo »Straight Out of Hell«.

Nemške buče so Slovenijo obiskale že trikrat, in sicer 2006 so nastopali v ljubljanski Cvetličarni, 2008 na festivalu Metal Camp v Tolminu, 2010 pa znova v Ljubljani na lokaciji CUK Kino Šiška. Fantje načrtujejo z Gamma Ray konec leta 2012 udarili z »The Hellish Rock Tour II«, med marčevskimi termini 2013 po Evropi pa je napovedan nov obisk Helloween v Ljubljani.

Helloween so:
Michael Weikath – solo & ritem kitara, back vokali (od leta 1984 dalje)
Markus Grosskopf – bass, backing vocals (od leta 1984 dalje)
Andi Deris – vokal (od leta 1993 dalje)
Sascha Gerstner – ritem & solo kitara, back vokali (od leta 2002 dalje)
Daniel Löble – bobni (od leta 2005 dalje)

Bivši člani zasedbe:
Kai Hansen – ritem & solo kitara (1984–1989), vokal  (1984–1986), back vokali (1986–1989)
Ingo Schwichtenberg – bobni (1984–1993)
Michael Kiske – vokal (1986–1993)
Roland Grapow – ritem & solo kitara, back vokali (1989–2001)
Uli Kusch – bobni (1993–2001)
Mark Cross – bobni (2001–2003)
Stefan Schwarzmann – bobni (2003–2005)

uredila: Blažka Lovšin, september 2012