»Tihi Beatel« George Harrison (25.2.1943 – 29.11.2001) je bil britanski glasbenik, ki je svetovno slavo doživel kot kitarit znamenite liverpoolske skupine The Beatles. Čeprav je bil ves čas delovanja v senci skladbopisateljskega dueta Lennon / McCartney, je v zakladnico Beatlov tudi sam prispeval nekaj zimzelenih skladb, najbolj znane med njimi so While My Guitar Gently Weeps, Here Comes the Sun in Something. Sredi šestdesetih se je Harrison začel intenzivno zanimati za hindujsko kulturo in meditacijo, z njima je okužil tudi ostale Beatle, ki so v svoj zvok od albuma »Rubber Soul« (1965) dalje začeli vključevati orientalske inštrumente, s čimer so za vedno spremenili dojemanje zahodne pop glasbe. Po razpadu Beatlov je Harrison krenil na samostojno glasbeno pot in vse do svoje smrti v začetku novega milenija ostal družbeno in glasbeno aktiven.

MLADOST

Gorge Harrison se je rodil 25. februarja 1943 v industrijskem mestu Liverpool. Rojstvo otroka sredi druge svetovne vojne je v težko življenje očeta Harolda, voznika avtobusa, in mame Louise, hišne gospodinje, prineslo vsaj nekaj malega radosti. Šestčlanska družina Harrison (George je imel še brata Harolda in Petra ter sestro Louise) je sprva živela v utesnjeni hiši v predelu Wavertree, predno jim je država na novega leta dan 1950 naposled dodelila prinernejše domovanje v Upton Greenu (Liverpoolu).

George je obiskoval osnovno šolo v Dovedaleu, isto kot John Lennon, le da je za njem zaradi mladosti zaostajal za dva razreda. Bil je vzoren učenec, tako da se je po končani osnovni šoli lahko vpisal na najprestižnejšo fantovsko srednjo šolo v Liverpoolu, nato pa je začel izgubljati interes po izobraževanju, zato je krivulja šolskih uspehov kmalu začela padati. Že kot mladenič se je začel zanimati za blues in jazz, ko pa je leta 1956 med mestno vožnjo s kolesom iz neke dnevne sobe slišal skladbo Heartbreak Hotel Elvisa Presleya, se je zavedal, da bo njegovo življenje krojil rock'n'roll. Posledično je George v najstniških letih postal upornik – proti šolskim pravilom je nosil ozke hlače in si puščal dolge lase, ki so kasneje postali njegov prepoznaven znak. Pri njegovem zanimanju za glasbo je Georgea vseskozi podpirala mati, tudi sama glasbena navdušenka.

PRIDRUŽITEV SKUPINI THE QUARRYMEN - THE BEATLES (1958)

Isti liverpoolski inštitut kot George je obiskoval tudi leto starejši Paul McCartney. Ker sta živela v istem okolišu, sta se pogosto srečevala na avtobusu, kmalu pa sta ugotovila, da oba zanima glasba. Paul je Georgea predstavil Johnu Lennonu, vodji skupine The Quarrymen, v kateri je preigraval tudi McCartney. Lennonu se je 14-letni George sprva zdel premlad, a se je mladenič vseeno začel družiti s skupino, kar se je sčasoma rezultiralo z njegovo vključitvijo v bend. Prevzel je vlogo glavnega kitarista, saj sta tako Paul kot tudi John obvladala zgolj osnovne kitarske trike, medtem ko je bil George izmed kitarske trojice kljub mladosti tehnično najbolj podkovan kitarist.

Po nekajkratni spremembi imena se je skupina leta 1960 dokončno ustalila pri imenu The Beatles, ki sta jo dopolnjevala še basist Stuart Sutcliffe in bobnar Pete Best. Odpravili so se v Hamburg, kjer so prebivali več tednov in igrali najprej v klubu Indra, nato pa še v Kaiserkellerju. Oba kluba sta se nahajala v rdeči četrti tega pristaniškega mesta na severu Nemčije, lastnik obeh je bil Bruno Koschmider. Sodelovanje z Koschmiderjem se je končalo, ko so Beatli začeli s preigravanjem v klubu Top Ten, kar je bilo proti njihovemu dogovoru, da v okolici petindavsetih milj ne smejo igrati. Nemška avantura se je končala, ko je policija odkrila, da Harrison še ni polnoleten, zato v klubu ne bi smel igrati po polnoči. Oblasti so ga zato izgnale iz države, njegovemu odhodu pa so sledili tudi ostali člani skupine.

Mlada zasedba, ki je prostor za vaje našla v prostorih družine Harrison, je v začetku šestdesetih redno igrala v danes legendarnem liverpoolskem klubu Cavern, sredi leta 1961 pa so dobili tudi priložnost začasne vrnitve v Hamburg. Še pred koncem leta so se fantje odločili, da potrebujejo menedžerja, ki so ga našli v uspešnem lokalnem prodajalcu plošč Brianu Epsteinu. Epstein je v fantih videl izjemen talent in jih v naslednjih letih izbrusil kot kristal, zato se za velik del fenomena Beatlov mirno lahko zahvalimo prav njemu. Nadel jim je novo podobo, Besta zamenjal z novim bobnarjem Ringom Starrom in jim s pomočjo svojih založniških vez mukoma priskrbel pogodbo z ugledno založbo EMI, potem ko je pred tem že dobil košarico s strani založbe Decca.

BEATLOMANIJA NA VRHUNCU (1963 – 1965)

Beatli so leta 1963 izdali prvi album »Please Please Me«, z njegovim uspehom pa se je začelo obdobje beatlomanije, ko so Beatli prerasli v svetovne glasbene zvezde. George je bil tekom kariere pri Beatlih sprva na stranskem tiru, saj sta bila skladbopisca sprva samo John Lennon in Paul McCartney, postopoma pa je tudi sam začel s pisanjem pesmi, ki so jih v dugi polovici šestdesetih Beatli vse pogosteje vključevali na svoje albume.

Zaradi revolucionarnih novosti, ki so jih v glasbo vpeljali Beatli, je njihovo delovanje dolgoročno vplivalo na razvoj popularne kulture. Bili so prvi britanski glasbeniki, ki so uspeli v Ameriki in tako vrata obljubljene dežele na široko odprli drugim britanskim bendom. Posebej so bili popularni med najstniško generacijo, povsod so jih spremljali gneča in histerično vpitje fanov kamorkoli so že prišli, ta pojav pa je postal znan pod pojmom »beatlomanija«. Njihov videz in glasbeni stil so kopirale tisočere skupine, nekateri Beatle zaradi vse fame, ki so jo doživljali, navajajo celo kot prvi svetovni »boy band«.

Med snemanjem filma A Hard Day's Night je George spoznal manekenko Patti Floyd. George jo je povabil na zmenek, a je bila Patti že v zvezi, zato ga je sprva zavrnila, že kmalu pa jo je kljub temu uspel omrežiti. V začetku leta 1966 sta se poročila, čeprav je bilo javnosti njuno razmerje skrito – Beatlom je namreč marketinška politika narekovala, da na zunaj skrivajo svoje ljubezensko življenje.

SPOZNAVANJE HINDUJSKE KULTURE – LETA EKSPERIMENTIRANJA (1965 – 1969)

Sredi šestdesetih se je »tihi Beatel«, kakor so Georgea začeli klicati, začel zanimati za indijsko glasbo in kulturo. Na ameriški turneji Beatlov mu je prijatelj David Crosby (The Byrds) predstavil sitar, tradicionalno hindujsko glasbilo, in kljub temu da je bil v njegovi uporabi popolnoma neuk, igral v Lennonovi skladbi Norwegian Wood (album »Rubber Soul«, 1965), kar je bila prva zvočna pojavitev sitarja v kakšni pop ali rock skladbi zahodnega sveta. Harrison je začel s pisanjem indijsko orientiranih skladb, kot sta Love You To in Within You Without You, konec leta 1966 se je celo odpravil v Indijo, kjer se je učil igranja tega inštrumenta. Poleti 1967 so Beatli družno, na željo Georgea Harrisona, odpotovali v Severni Wales na tečaj transcedentalne meditacije pod vodstvom indijskega guruja Maharishija Mahesha Yoge. Prav vsem je bila meditacija všeč, zato so se v začetku naslednjega leta v želji po njenem globljem spoznanju za tri mesece odpravili v Indijo. Na srednjem vzhodu ni šlo vse po planih, zato so se v Anglijo vrnili že prej, razlog je menda tičal v zrahljanih odnosih z mojstrom Maharishijem in ne v meditaciji kot taki, čeprav je kasneje glede njihove predčasne vrnitve zaokrožilo več nasprotujočih si zgodb. Kakorkoli že, Georgeva ljubezen do indijske kulture in miselnih prepričanj je ostala močna tudi v naslednjih letih.

12. marca 1969, istega dne kot sta se poročila Paul in Linda McCartney, je Georgea in Patti na njunem domu obiskala policija. Imela je nalog za hišno preiskavo, pri kateri so našli marihuano. Krivdo sta priznala, ironija pa je hotela, da je bil načelnik, ki je preiskoval njun primer, nekaj mesec kasecev kasneje obtožen podstavljanja droge nedolžnim ljudem.

RAZPAD BEATLOV IN ZAČETEK SOLO KARIERE (1970 - )

Konec leta 1969 so bile tenzije med člani skupine, ki so v obdobju pred tem izgubili pristne prijateljske stike, kot so jih gojili do sredine šestdesetih, na vrhuncu, po prepiru tako z Johnom kot tudi s Paulom pa je George odpotoval na sever obiskat svoje starše. Vrnil se je čez teden dni in sporočil, da bo ostal del skupine, kar pa še ni pomenilo, da so se nesporazumi končali. Kot anonimni back vokalist se je nato skupaj z Ericom Claptonom opravil na ameriško turnejo soul & rock dueta zakoncev Delaneya in Bonnie Bramletta. Zavedal se je, da je to edini način vrnitve na koncertne odre brez velikega medijskega pompa, ki bi sicer spremljal vsak njegov korak. Septembra tistega leta je je produciral posnetke tradicionalne indijske glasbe Radha Krishna Templea, ki so presenetljivo postali celo kratktrajni hit.

Aprila 1970 so Beatli tudi uradno razpadli. Čeprav je John Lennon skupino zapustil že pol leta prej, je Paul McCartney z oznanitvijo javnosti počakal še nekaj časa. Za Harrisona je bila to idealna priložnost, da se po dvoletnem napetem ozračju, ki je vladalo v taboru Beatlov, sprosti in posname skladbe, ki jih je v tem času napisal. Njegovo delo se je rezultiralo v izdaji dvojnega solo prvenca »All Thing Must Pass« z bonus ploščo, na kateri se nahajajo studijski posnetki vaj. Na albumu gostuje kopica glasbenikov, med drugim tudi Georgeov dober prijatelj Eric Clapton. Album je še danes smatran kot njegov najboljši, čeprav so se ob izidu pojavila namigovanja, da je hit skladba My Sweet Lord kopirana verzija pesmi He's So Fine. Govorice niso potihnile vse do leta 1976, ko je bil George v tem dotičnem primeru tudi uradno spoznan za plagiatorja.

Leta 1971 je Harrison organiziral dobrodelni koncert za Bangladeš, ki je bojeval osamosvojitveno vojno od Pakistana, na katerem so igrali še Ringo Starr, Bob Dylan, Eric Clapto, Billy Preston, Badfinger in Ravi Shankar. Skladbe iz koncerta so kasneje izšle na albumu. Leta 1974 je Harrison koncertiral po Ameriki, a je turneja prejemala slabe kritike, saj je skozi koncert veliko eksperimentiral in ni igral niti ene skladbe Beatlov, zaradi slabega sprejema pa si je nato vzel izredno dolg koncertni premor – na odre se je vrnil šele v začetku devetdesetih, debelih 17 let kasneje.

V istem času je začela razpadati tudi njegova zakonska zveza s Patti. Večkrat jo je prevaral, zato sta se po letih zrahljanih odnosov leta 1977 ločila, že kmalu pa se je Patti znašla v objemu Erica Claptona, ki jo je že dolgo ljubil. Prijateljska zveza med kitaristoma je kljub temu ostala močna vse do Harrisonove smrti. George ni prav dolgo objokoval izgube svoje partnerice. 1. avgusta 1978 se mu je z Olivio Arias, ki je kot tajnica delala njegovi založbi Dark Horse, rodil sin Dhani, že kmalu zatem pa sta se tudi poročila. V letu, ko so v New Yorku ustrelili Johna Lennona, je izdal avtobiografijo I Me Mine s posvetilom "za vse vrtnarje", saj je samega sebe smatral za vrtnarja.

Tudi skozi osemdeseta je bil George Harrison vseskozi aktiven. Leta 1981 je izdal sklado All Those Years, posvečeno preminulemu Lennonu, na kateri je sodelovala preostala trojka Beatlov. Njegov album »Cloud Nine« (1987) je hit singloma Got My Mind Set on You ter When We Was Fab posegel po zlati nakladi, prvič po osmih letih. Po vrnitvi na radijske valove se je pridružil britansko-ameriški superskipini The Travelling Wildburys, skupaj z Bobom Dylanom, Jeffom Lynneom, Tomom Pettyjem in Royom Orbisonom. Izdali so dva studijska albuma (drugi je bil posvečen v vmesnem času preminulemu Orbisonu), predno je projekt leta 1990 dokončno ugasnil. Aktiviral se je tudi v filmskih vodah, kot soustanovitelj in solastnik produkcijske družbe HandMade Films je pomagal pri nastajanju filmov kot sta Monty Python's Life of Brian in Time Bandits. 

Leta 1994 so se George, Paul in Ringo dobili v studiu in posneli skladbi Free as a Bird ter Real Love, bili so tudi intervjuvani, ves pridobljen material pa je izšel na kolekciji »The Beatlas Anthology«. Po končanem projektu je sodeloval na novem albumu Ravija Shankarja, v njegove promocijske namene se je maja 1997 na programu VH1 še zadnjič pojavil na televizijskih zaslonih, predno so njegovo življenje začele krojiti zdravstvene težave. 

ZADNJA LETA ŽIVLJENJA (1998 – 2001)

Leta 1998 je bil George Harrison diagnoziran z rakom na grlu, ki pa ga je uspešno prebolel. Dobro leto kasneje je nek psihični bolnik, ki je glasbo Beatlov smatral za demonsko, vdrl v Harrisonovo stanovanje in glasbeniku z nožen grozil, da ga bo ubil. Zabodel ga je v rebra, a mu je življenje rešila žena Olivia, saj je napadalca onesposobila z udarcem namizne svetilke po njegovi betici in ga nekako uspela zadržati vse do prihoda policije. Po srhljivem napadu, v katerem bi skorajda dočakal tragično usodo Johna Lennona, je bil Harrison leta 2001 znova diagnoziran za rakom, tokrat na pljučih, grozil pa mu je tudi možganski tumor. Zdravljenje v Švici ni prineslo želenih rezultatov, njegovo stanje je bilo vse slabše, zato se je oklenil zadnje rešilne bitke in se odločil za nove metode zdavljenja v Ameriki, kjer je v starosti oseminpetdesetih let 29. novembra 2001 izgubil svojo poslednjo življenjsko bitko.

Njegovo telo so upepelili in na privatni ceremoniji v ožjem dužinskem krogu po hindujskih običajih stresli v reko Ganges. Naslednje leto je, poldrugo desetletje po zadnji solo izdaji, posthumno izšel Harrisonov poslednji album »Brainwashed«, ki sta ga dokončala sin Dhani in Jeff Lynne.

Urban Bolta, maj 2013