Harem Scarem so kanadski hard rockerji, ki sta jih leta 1987 v Torontu ustanovila kitarist Pete Lasperance in vokalist Harry Hess. Svoj komercialni zenit so Kanadčani dosegli v prvi polovici devetdesetih, predno jih je povozil uspeh alternativnega rocka, zaradi česar so doživeli hudo krizo identitete, celo spremembo bendovega imena. V dvajsetih letih delovanja so izdali skupno dvanajst studijskih albumov in kopico kopilacij ter koncertnih izdelkov, prav konstantnost pa jim je v letih delovanja med ljubitelji melodičnega rocka prinesla častitljiv staž. Po petih letih neaktivnosti so se leta 2013 Harem Scarem s klubsko turnejo po Evropi in njenim vrhuncem z nastopom na britanskem festivalu Firefest znova vrnili med žive.

ZAČETNA LETA (1987 - 1990)

Skupino Harem Scarem sta leta 1987 ustanovila kitarist Pete Lasperance in vokalist Harry Hess (nekdanji član benda Blind Vengeance, ki je v drugi polovici osemdesetih izdala en heavy metalski album). Začetno postavo sta tvorila še Darren Smith (bobni) in Mike Gionet (bas kitara). Leta 1990 so posneli demo CD, s katerim so pritegnili pozornost ciljne publike, saj je bila večina demo posnekov takrat izdanih na kaseti. Pristali so pri založbi Warner Music, pod okriljem katere so se lotili projekta izdaje prvenca.

KOMERCIALNI USPEH (1991 - 1994)

Leta 1991 so Kanadčani izdali samonaslovljeni prvenec in v domovini debitirali na 68. mestu domače lestvice prodajanosti, še više pa se je izstrelil njihov hit single Slowly Slipping Away (25. mesto singlov). Poleg udarnega singla sta album promovirali še skladbi Honestly ter Love Reaction. Naslednje leto je bilo kar osem skladb iz prvenca skupine uporabljeno v najstniški seriji Degrassi Junior High oziroma filmu School's Out, kar je med rockersko srenjo še povečalo prepoznavnost tega kvarteta iz Toronta.

Leta 1993, ko so se zlata leta melodičnemu rocku že iztekla in je srenjo preplavil val alternativne glasbe s središčem v Seattlu, so Harem Scarem izdali svoj drugi album »Mood Swings«. Z njim so sledili zastavljeni melodični poti prvenca, s poudarkom na izpostavljenosti kitar, zaradi česar je drugi album deloval udarnejšo od svojega predhodnjika. Nosilni singel No Justice je v Kanadi prilezel do 59. mesta, so pa z drugim albumom Harem Scarem nase uspeli opozoriti na Japonskem, kjer so postali izredno priljubljeni. Sledil je izid slabe pol ure trajajočega EP-ja »Live and Acoustic«.

POSTOPNA SLOGOVNA SPREMEMBA (1995 - 1999)

S sredino devetdesetih je prišlo tudi do postopne slogovne spremembe. Harem Scarem so se s tretjim albumom »Voice of Reason« (1995) predstavili s temačnejšim zvokom. Izdali so single Blue, ki pa je ostal spregledan. Iz osebnih razlogov je skupino zapustil basist Mike Gionet, zamenjal ga je nekdanji Blu Bones član Barry Donaghy.

Z naslednjimi dvemi albumi, »Karma Cleansing« (1997, na Japonskem izdan pod imenom »Believe«) in »Big Bang Theory« (1998) so Harem Scarem stopili še korak bliže modernemu alternativnemu zvoku, kljub preračunljivosti pa jim ni uspelo resneje opozoriti, da še vedno brcajo naokoli. Leta 1998 so Kanadčani izdali svoj poslednji komercialni single So Blind.

RUBBER (1999 - 2001)

Tik pred koncem tisočletja so Harem Scarem svoje ime spremenili v Rubber in pod novo blagovno znamko v Kanadi izdali dva albuma. V preostalem svetu so sicer še vedno uporabljali svoje staro, prepoznavno ime. Pete Lesperance je v skladbi Trip na albumu »Rubber« (1999) debitiral v vlogi glavnega vokalista. Drugi album »Ultra Feel« (2001) so posneli z novim bobnarjem Creightonom Doanem. Po skoraj petnajstih letih od ustanovitve je namreč skupino zaradi novih glasbenih projektov zapustil Darren Smith, ki se je med drugim preizkusil tudi kot koncertni kitarist legendarnih kanadskih heavy rockerjev Helix. Po še eni neuspeli avanturi z novim imenom so Rubber svoje ime spremenili nazaj v Harem Scarem.

NOVO TISOČLETJE in PRENEHANJE DELOVANJA (2001 - 2008)

Leta 2002 so se Harem Scarem z novim (starim) imenom vrnili z albumom »Weight of the World«, s katerim so se znova približali svojemu klasičnemu zvoku prve polovice devetdesetih. Melodično rockovsko izročilo so uspešno zapakirali v moderno produkcijo, to pot pa je nadaljeval tudi album »Higher« (2003) s power balado Higher na čelu. Frontman Harryy Hess je istega leta izdal svoj solo prvenec »Just Another Day«, njegovi poti pa je naslednje leto s svojim solo albumom sledila še druga pomembna bendova figura, kitarist Pete Lesperance.

Produktivnost novih izdaj se je nadaljevala skozi celotno prvo desetletje novega tisočetja. Izdali so albuma »Overload« (2005) in »Human Nature« (2007), ko je vokalist Hess julija 2007 javnosti sporočil, da se bo skupina po izdaji novega albuma po dvajsetih letih delovanja v želji po posvetitvi novim življenjskim projektom poslovila. Poslovilni album »Hope« je izšel julija 2008, kar je bil dolgo časa zadnji karierni korak skupine, ki je v dveh desetletjih delovanja med navdušenci melodičnega hard rock izročila osemdesetih postala sinonim za kvaliteto. Skupina nikoli ni oznanila nepreklicnega pokoja, ampak je ob prenehanju delovanja poudarila, da je vse skupaj plod iskanja novih izzivov, ter da člani med seboj ostajajo dobri prijatelji.

Leta 2010 je pri italijanski založbi Frontiers izšel album projekta First Signal, ki sta ga tvorila bivša Harem Scaremovca Harry Hess in Darren Smith. Še pred koncem leta je ponovno izšla večina njihovih albumov, tudi tisti, ki so prvotno izšli zgolj na japonskem trgu (večinoma gre za kompilacije: »B-Side Collection«, Rocks« in »Ballads«).

POVRATEK MED ŽIVE (2013 -)

Konec leta 2012 je oboževalce te kanadske zasedbe razveselila novica, da bodo Harem Scarem oktobra 2013 nastopili kot nosilci melodičnorockovskega britanskega festivala Firefest, kar je pomenilo, da so Kanadčani po petih letih znova zagnali svoje kolesje. Na novo so posneli svoj klasični album »Mood Swings« in se jeseni odpravili na evropsko klubsko turnejo, ki jih je ponesla tudi v nam bližnji Trst.

Urban Bolta, november 2013