Stephen Richard "Steve" Hackett (rojen 12. februarja 1950, v Pimlico, Anglija) je priznan komponist in kitarist. Poslušalce je prvič opozoril nase kot član britanske prog rock skupine Genesis, katerim se je pridružil leta 1970. Preden se je kot 20-letnik pridružil Genesis je igral v številnih skupinah. Njegovi prvi posnetki so bili posneti s skupino Quiet World. Hackettove glasbene kompozicije kombinirane z njegovim prepoznavnim zvokom in inovativnim načinom igranja kitare so pomembno prispevale k uspehu Genesis. S skupino je posnel osem albumov in ostal njihov član do leta 1977, ko se je odločil za samostojno kariero.

Steve Hackett je najbolj poznan po svojem inovativnem in eteričnem načinu igranja kitare kot tudi po tem, da je mojster različnih kitarskih tehnik, med njimi tudi tappinga. Čeprav večina ljudi danes pogosto označuje Eddieja Van Halena za izumitelja te tehnike, je bil v resnici prav Hackett tisti, ki jo je prvi uporabljal in jo do potankosti dovršil. Skladbe Genesis ki nazorno prikazujejo Hackettovo uporabo tehnike tappinga so "The Musical Box", "Return of the Giant Hogweed", "The Fountain of Salmacis", "Supper's Ready" in "Dancing With the Moonlit Knight". Steve je nekoč izjavil, da če bi vedel da bo tehnika tappinga postala tako popularna kot je bila sredi 80-ih, bi posnel celoten album, ki bi ji bil posvečen. Steve je prav tako poznan po svojem obvladovanju klasične kitare. Njegov inštrumental za Genesis "Horizons" je eno izmed najbolj brezčasnih del za akustično kitaro, kar jih je nastalo v tistem času. Še ena velika klasika je uvod v skladbo "Blood on the Rooftops" (z Genesis albuma "Wind & Wuthering", 1977), ki je še vedno pomemben člen Steveovih koncertnih nastopov. Konec 70-ih je postal eden prvih in najbolj avanturističnih eksperimentalistov z analognimi in kasneje digitalnimi kitarskimi sinthesizerji, da bi na ta način obogatil sestavo svojih del. Vredno je omeniti, da je bila dramatična sekvenca "padca letala" na začetku skaldbe "Tigermoth" (Spectral Mornings, 1979) posneta na zgodnjem Roland analognem kitarskem sinthesizerju. Hackettova kitarska solaža na skladbi "Firth of Fifth", z Genesis klasike "Selling England by the Pound" (1973), je za mnoge ljubitelje glasbe ena najboljših solaž na električni kitari.

Leta 1975, ko je bil še vedno član Genesis je posnel svoj prvi solo album "Voyage of the Acolyte", ki je doživel tako potrditev s strani glasbenih kritikov kot komercialni uspeh. Navdahnjen po uspehu njegovega prvenca, Hackett leta 1977 po turneji za album "Wind & Wuthering" (1977) zapusti Genesis. Hackettov poslednji prispevek z Genesis se lahko sliši na koncertnem albumu "Seconds Out" (1977).

Potem ko zapusti Genesis izda album "Please Don't Touch" (1978) in skupaj z uspehom svojih prvih dveh albumov formira koncertno skupino, ki mu kasneje pomaga pri kreaciji njegovih naslednjih dveh del, "Spectral Mornings" (1979) in "Defector" (1980). V 80-ih Steve izda svoja prva albuma, ki sta bila bazirana na klasični kitari "Bay of Kings" (1983) in "Momentum" (1988), ki še dodatno prispevata k njegovemu renomeju. Turneja za "Momentum" je v Evropi vsebovala velike koncertne dvorane z množicami ljudi, kar je bilo do tedaj nadvse nenavadno za klasičnega kitarista. Leta 1986 Hackett postane soustanovitelj superskupine GTR skupaj z nekdanjim (in sedanjim) kitaristom skupin Yes in Asia, Steveom Howeom ter izda album, ki dosega prodajne rekorde. Kljub temu je bil uspeh skupine kratkotrajen in Hackett se po njenem razpadu spet posveti svoji solo karieri. Njegova solo kariera se od 90-ih do zdaj nadaljuje z izdajami številnih kvalitetnih albumov, ki so bazirani zdaj električno, zdaj akustično. Eden izmed njegovih najbolj barvitih albumov je bil neo-klasično obarvani "A Midsummer Night's Dream" (1996), ki prikazuje njegovo virtuozno dovršenost ob spremljavi kraljevega filharmoničnega orkestra. Med ljubitelji klasičnega progresivnega rocka pa je bil v zadnjih letih še posebno dobro sprejet album "Darktown" (2000). Njegov najnovejši studijski album "Wild Orchids" izide 11. septembra 2006.

Steveov mlajši brat John je k njegovi glasbi veliko prispeval (kot igralec flavte in drugi kitarist) ter kot član njegovih skupin iz 70-ih. Kot glasbenik ter sodelavec se je velikokrat pojavil tudi na njegovih novejših delih, še posebno se je izkazal na ambiciozni "Sketches of Satie" (2001), ki je bila aranžirana za flavto in kitaro in na kateri Steve izvaja dela francoskega skladatelja Erika Satieja.

Od petih članov, ki so tvorili "klasični" Genesis kvintet je bil najbolj enigmatičen prav Steve Hackett. Kljub temu je prav prek ljubiteljev Genesis z leti zrastla njegova prepoznavnost in renome in je danes priznan kot eden izmed najbolj vplivnih britanskih kitaristov. Glasbeniki ki kot vpliv navajajo Stevea Hacketta so Alex Lifeson (Rush), Yngwie Malmsteen (solo, ex-Alcatrazz, ex-Steeler), Francis Dunnery (It Bites), Roine Stolt (The Flower Kings, Kaipa) in Mike Holmes (IQ). Hackett je kot kitariste, ki so vplivali nanj navedel Erica Claptona, Jeffa Becka, Georgea Harrisona in JS Bacha. Še eden od testamentov Hackettove originalnosti je to, da je te vplive težko zaslediti v njegovem zvoku in načinu igranja kitare.

Peter Podbrežnik