Grim Reaper so eden izmed draguljev novega vala britanskega heavy metala. Sredi osemdesetih so izdali tri studijske albume tipičnega evropskega heavy metala preprostih riffov, temačne atmosfere in prepoznavno visokega vokalnega falzeta Stevea Grimmetta, ki jim je uspeh in nekaj publicitete prinesel tudi v času, ko ostalim britanskim NWOBHM obskurnežem to ni več uspevalo. Skupine se je zaradi atraktivnega imidža in demonskih besedil bolj kot katerihkoli drugih britanskih heavy metalcev zgodnjih osemdesetih prijel sloves okultnega benda, prav zaradi tega pa jim je bil čas na radijskih in televizijskih postajah ponavadi strogo omejen.

FORMACIJA IN ZAGON SKUPINE (1979 – 1983)

Grim Reaper so svojo pot začeli pisati leta 1979 v Droitwichu, Angliji, pod poveljstvom kitarista Nicka Bowcotta, ob katerem so se po začetnem kadrovskem prepihu znašli še vokalist Steve Grimmet, bas kitarist Dave Wanklin in bobnar Angel Jacques. Po začetnem preigravanju v domačem okolju so svojo prvo večjo karierno stopničko prehodili leta 1981, ko se je na vplivni kompilaciji »Heavy Metal Heroes« znašel njihov komad The Reaper.

Naslednji pomemben korak v njihovi karieri je bil pristanek pri neodvisni založbi Ebony Records. Njen predsednik Darryl Johnston je slišal Grim Reaper demo s tremi posnetki, ki so ga posneli potem, ko so v konkurenci okoli stotih bendov zmagali na lokalnem glasbenem tekmovanju. V tem času je za bobnarskim stolčkom že sedel že novi bobnar, Lee Harris.

KLASIČNA LETA (1984 – 1988)

Grim Reaper so prvenec »See You In Hell« po zgolj štiridnevnem snemanju izdali leta 1984. Album je bil zvočno bolj spoliran kot njihov prvi single, še vedno pa nekako v slogu povprečne NWOBHM produkcije, kar je verjetno tudi glavni razlog, da v prenasičeni evropski sceni kljub močni rotaciji naslovnega komada v metalskih krogih album ni požel večjega zanimanja. Drugače je bilo onkraj Atlantika, kjer so Grim Reaper slog tipične britanske heavy metal šole agresivnih, a še vedno melodičnih riffov in v nebo vzpenjajočega se vokalnega falzeta sprejeli z odprtimi rokami in album pokupili v zavidljivi številki skoraj milijona prodanih izvodov. Kritik Robert Hilburn, pisec vplivnega časnika Los Angeles Times, je v svoji rubriki Heavy Metal Meter Grim Reaper prvenec med vsemi takratnimi albumskimi novitetami uvrstil celo na prvo mesto. Sledila je obsežna turneja po obeh straneh Atlantika, na kateri pa so jih spremljali tudi negativni zapisi konzervativnega lobija, ki je bandu zaradi njegovega demonskega videza in temačne atmosfere očital nič manj kot Satanovo čaščenje!

Ob povratku v domovino so na krilih uspešne promocije prvenca z novim bobnarjem Marcom Simonom v devetih dneh posneli svoj drugi album »Fear No Evil« (1985), ki se je prav tako kot prvenec uspel zavihteti na lestvice prodajanosti, kljub temu pa ni dosegel vseh založbinih pričakovanj, zato so se skupini odrekli.

Izidu albuma je sledila nova turneja, bolj kot samo koncertiranje pa je za njihovo popularnost v metalskih krogih poskrbel video za naslovno skladbo, ki so ga posneli s priznanim režiserjem Chrisom Gaberinom (John Mellencamp, Quiet Riot...). Video so posneli v zahodnem Londonu, blizu letališča Heathrow. V njem nastopa spaka – karikatura iz naslovnice, katere zlovešči moto »Fear The Reaper: No one escapes his evil power« v sanjah verjeno še danes preganja vse puriste, ki so nasprotovali demonskemu imidžu skupine. Z videom so Grim Reaper prodrli celo v reden program MTV-ja.

Konec poletja 1987 so po dolgi pravni bitki z Ebony Records Grim Reaper izdali svoj tretji dolgometražni plošček »Rock You to Hell«. Album je izšel v obdobju, ko so metalski primat popularnosti že zasedle agresivnejše oblike metala – speed in thrash metal norija je zajela Ameriko in nato še Evropo, zato kljub popularnosti naslovnega komada in močni promocijski kampaniji njihove nove založbe RCA Records Grim Reaperski heavy metalski zvok ni več dosegel ciljnih mas. Izid albuma bendu ni pomagal prebroditi vseh nakopičenih težav – še vedno so jim nad glavo viseli spori z nekdanjo založbo Ebony, padec žanrske popularnosti je bil očiten, v luči težkih razmer pa so Grim Reaper nato leta 1988 prenehali z vsemi aktivnostmi.

RAZPAD IN POSTHUMNO DOGAJANJE (1988 – 2006)

Kitarist in večinski skladbopisec Nick Bowcott je postal pisec pri kitarskem Circus magazinu in si kasneje kruh služil tudi pri Marshallu v New Yorku, vokalist Steve Grimmett, katerega vokalni kriki so bili verjetno najprepoznavnejši Grim Reaper element, pa se je za kratek čas pridružil britanskim thrasherjem Onslaught, a nato razočaran nad sprejemom njihovega novega albuma »In Search Of Sanity« (1989) skupino že kmalu zapustil in ustanovil nov projekt – Lionsheart.

Leta 1994 je bila njihova najbolj znana skladba See You In Hell del ene izmed MTV-jevih Beavis And Butthead epizod, kjer sta se omejena lika ponorčevala iz njihovega starošolsko izgledajočega, a za tisti čas precej revolucionarnega imidža.

POVRATEK (2006 - )

Od leta 2006 Grim Reaper pod taktirko Stevea Grimmetta občasno znova nastopajo, ponavadi v družbi katerega od svojih sodobnikov (Diamond Head, Angel Witch, Demon, Girlschool...). Med drugim so leta 2010 nastopili na odmevnem British Steel festivalu v italijanski Bologni in leta 2012 oddelali tudi turnejo po Ameriki.

Urban Bolta