Robert Fripp (rojen 16. maja, 1946 v Wimborne Minster, Dorset, Anglija) je kitarist in komponist, ki je verjetno najboj znan kot ustanovitelj legendarne progresivne rock skupine King Crimson. Njegova dela, ki obsegajo več kot tri dekade, vsebujejo veliko najrazličnejših glasbenih stilov in presegajo meje rock glasbe. Znan je tudi po sodelovanju s številnimi priznanimi glasbeniki ter kopici stranskih projektov. Fripp ni samo eden najbolj inovativnih kitaristov 20. stoletja, temveč tudi glasbenikov, saj je v svoji bogati karieri odkril kar nekaj novih glasbenih pristopov in tehnik.

Frippova profesionalna kariera se je začela leta 1967, ko je skupaj z basistom Petrom Gilesom in bobnarjem Michaelom Gilesom ustanovil skupino Giles, Giles & Fripp. Kljub temu, da ta skupina na svojih nastopih ni bila uspešna (v komercialnem pomenu) je vseeno izdala dva singla in en studijski album "The Cheerful Insanity of Giles, Giles and Fripp" (1968), ki si je do danes med zbiratelji pridobil kultni status. Po razpadu skupine je Fripp skupaj z Michaelom Gilesom (bobni), Gregom Lakeom (vokal in bas kitara), Petrom Sinfieldom (besedila in razsvetljava) in Ianom McDonaldom (flavta, saksofon, klaviature) ustanovil King Crimson, skupino kateri je bilo zapisano, da bo večna v vedno novih podobah. Njihov prvi album "In the Court of the Crimson King", ki je izšel leta 1969 in je bil eden najpomembnejših albumov tistega leta, je povzročil rojstvo progresivnega rocka. Tudi zato skupina danes velja za "očete" progresivnega rocka (čeprav se Fripp te žanrske oznake vztrajno otepa). Skupina leta 1969 doživi prvo spremembo zasedbe. Stalne spremembe zasedbe so nato skupino spremljale tudi v 70-ih. V tem času so v skupino prišli in odšli glasbeniki kot so bili Greg Lake, Gordon Haskell, John Wetton, Bill Bruford, itd. Edina stalnica v skupini je bil le Fripp, ki se je z leti uveljavil tudi kot pisec večine glasbe in glavni idejni vodja skupine (čeprav on sam sebe ne vidi v vlogi vodje skupine).

Med redkimi trenutki oddiha, se pravi kadar ni pisal glasbo za King Crimson, se je Fripp ukvarjal z raznimi stranskimi projekti in gostoval na albumih drugih glasbenikov. Sprva je sodeloval s priznanim komponistom Keithom Tippettom (in ostalimi glasbeniki, ki so se pojavili na različnih albumih King Crimson) na projektih, ki niso bili povezani samo z rockom temveč predvsem z jazzom (Fripp tudi sicer sebe ne vidi kot rock glasbenika). Fripp je bil producent dveh Tippettovih albumov "Septober Energy" (1971) ter "Ovary Lodge" (1973). V tem času je kot poseben gost sodeloval tudi s skupino Van Der Graaf Generator na albumih "H to He I am the Only One" (1970) ter "Pawn Hearts" (1971). Kasneje je sodeloval predvsem z Brianom Enom (ex-Roxy Music) s katerim sta izdala dva albuma "No Pussyfooting" (1972) ter "Evening Star" (1974). Ta dva albuma sta vsebovala eksperimente s takrat inovativnimi glasbenimi tehnikami. Med njmi je bila najbolj revolucionarna tista z "zvočnimi zavesami", ki so z večkratnim nasnemavanji lahko povzročale tudi efekt celotnega orkestra. Ta glasbena tehnika je kasneje igrala pomembno vlogo v mogih Frippovih glasbenih delih in postala tako značilna za Frippova glasbena dela, da se je tega posebnega zvoka, ki ga je proizvajal s pomočjo svoje kitare oprijel naziv "Frippertronics". Po prvem razpadu King Crimson, leta 1974, je Fripp nekaj časa preživel izven glasbene industrije ter za ta čas menda kitaro popolnoma odložil v kot. V tem času se je začel zanimati za nauke znanega mistika Gurdjieffa, katere mu je posredoval J.G. Bennett. Ti nauki so kasneje pomembno vplivali na filozofijo in delo Frippove glasbene šole Guitar Craft. Za nekaj časa Fripp začne inštruirati nadarjene kitariste. V glasbeni svet se vrne leta 1976, kot studijski kitarist na prvem solo albumu Petra Gabriela (ex-Genesis), ki izide leta 1977. Fripp se skupaj z Gabrielom odpravi tudi na turnejo namenjeno promociji albuma, toda večino turneje ostaja skrit za zavesami, občinstvu pa je predstavljen pod nadimkom "Dusty Rhodes."

Leta 1977, tri leta po razpadu tretje inkarnacije King Crimson, Fripp prejme telefonski klic Briana Ena, ki je ravno takrat sodeloval na albumu Davida Bowiea "Heroes" (1978). Fripp se odzove na njegovo povabilo ter odigra kitaro na tem albumu, med drugim tudi na naslovni pesmi, ki je postala velik hit. Ta poteza je kasneje vodila v njegovo sodelovanje s številnimi znanimi imeni glasbenega sveta. Kmalu zatem je Fripp preizkusil svoje glasbene in producentske vrline na drugem Gabrielovem solo albumu (1978) in sodeloval z Darylom Hallom na "Sacred Songs" (1980). V tem času je Fripp začel ustvarajti tudi svojo solo glasbo ob prispevku gostov kot so bili Eno, Gabriel, Hall, Peter Hammill (Van Der Graaf Generator, solo), Jerry Marotta (ex-Peter Gabriel, Tony Levin Band), Phil Collins (ex-Genesis, solo), Tony Levin (Peter Gabriel ter cel kup znanih imen) in Terre Roche. Te stvaritve so našle pot na njegovem prvem solo albumu "Exposure" (1979), ki ostaja njegov najbolj znan in priljubljen album. Temu je še istega leta sledila "Frippertronics" turneja. Med svojim bivanjem v New Yorku je Fripp sodeloval na albumih ter koncertih skupin Blondie in Talking Heads ter producral album skupine The Roches. Frippovo sodelovanje z Busterjem Jonesom, Paulom Duskinom in Davidom Byrneom (ex-Talking Heads) je obrodilo album "God Save the Queen/Under Heavy Manners". Nato je ustanovil skupino League of Gentlemen skupaj s Saro Lee, Barryem Andrewsom (ex-XTC) in Johnnyem Toobadom, ki je leta 1981 izdala istoimenski album.

Leta 1981 ponovno obnovi King Crimson skupaj z Adrianom Belewom (ex-Frank Zappa, ex-David Bowie, itd), povratnikom Billom Brufordom (ex-Yes, ex-UK) in Tonyem Levinom. Prvotno naj bi se skupina imenovala Discipline, vendar so Fripp in ostali člani sčasoma ugotovili, da skupina nosi tisti pravi "Crimson" duh in si zasluži nositi to ime. Za Frippa so bili King Crimson vedno bolj način ustvarjanja novih glasbnih idej kot pa določena skupina glasbenikov. Po tem, ko izdajo tri albume, četrta verzija King Crimson leta 1984 razpade. V tem času je Fripp posnel dva albuma skupaj s svojim starim prijateljem Andyem Summersom (The Police). Fripp je leta 1984 dobil ponudbo, da bi učil kitaro na American Society for Continuous Education (ASCE) v Claymont Court, West Virginia. Fripp je idejo o učenju kitare že dolgo pestoval tako, da je ustanovil lastno šolo za nadarjene kitariste. Njegova šola Guitar Craft je odprla svoja vrata leta 1985. Eden od njenih rezultatov je bila tudi nastopajoča skupina "The League of Crafty Guitarists", ki je tudi izdala nekaj albumov. California Guitar Trio so nekdanji člani The League of Crafty Guitarists. Skupina Gitbox Rebellion prav tako vsebuje nekaj nekdanjih učencev Guitar Craft. Leta 1986 je Fripp sodeloval na solo albumu njegove žene Toyah Willcox. Konec 80-ih Fripp sodeluje tudi s pevcem Davidom Sylvianom (ex-Japan) na njegovem solo albumu "Gone To Earth" (1986). Nato ustanovita svoj skupni projekt ter v začetku 90-ih izdata dva studijska in en koncertni album. Fripp je Sylviana nekaj časa celo vabil, da bi postal novi pevec King Crimson vendar je ta zavrnil njegovo velikodušno ponudbo.

Fripp se je leta 1994 znova posveti solo karieri, ter se loti izboljšane verzije "Frippertronics", ki je vsebovala digitalno tehnologijo namesto prejšnjih na trak nasnetih posnetkov. Fripp je izdal v 90-ih kopico solo albumov, ki jih je preprosto poimenoval "soundscapes", med drugim  "Radiophonics" (1995), "A Blessing of Tears" (1995), "That Which Passes" (1996), "November Suite" (1997) ter "The Gates of Paradise" (1998). "Pie Jesu" (1997) pa je kompilacija, ki vsebuje albuma "A Blessing of Tears" in "The Gates of Paradise". Leta 1994 Fripp ponovno obnovi King Crimson in sicer v zasebi iz leta1981, kateri doda basista Treya Gunna in bobnarja Pata Mastelotta. Ta verzija King Crimson, ki je bila znana pod nazivom "double trio" je izdala album "Thrak" (1995). Od leta 1997 do 1999 se King Crimson formirajo v štiri pod-skupine znane kot ProjeKcts. Leta 2000 izidajo "The ConstruKction of Light", v zasedbi Fripp, Belew, Gunn in Matelotto. Leta 2003 ji sledi "The Power to Believe". Od takrat se je zasedba ponovno spremenila, ko se je Tony Levin vrnil in zamenjal Gunna. 21. oktobra, 2005 je Fripp delal v Microsoftovih studijih na smemanjul novih zvokov in atmosfer za program Windows Vista. V zadnjih letih je Fripp večinoma na solo turnejah, pri nas smo ga nedavno lahko videli kot člana G3 v skupnem nastopu s Steveom Vaijem in Joejem Satrianijem. Nazadnje pa je bil na turneji skupaj s Porcupine Tree.

Peter Podbrežnik