Skupina je nastala v Reki marca leta 2000. Članstvo si delijo pevec Mihael Prosen, kitarist Davor Tomič – Pinky, bobnar Saša Vukosav, basist Franjo Jardas in drugi kitarist Dario Pazanin – Borut. Pred tem so se kalili v številnih drugih hrvaških zasedbah, tako da so bili glasbenega ustvarjanja več kot vajeni.
Laddio Bolocko, newyorška zasedba, je imela pri tem rojstvu skupine ključni pomen. Po ogledu koncerta in pretreseni z izkušnjo njihovega glasbenega izraza in intenzivnosti koncertnega nastopa, so si člani zasedbe Easyman zadali za cilj spremembo glasbenih smernic, katerim so sledili do takrat. Začeli so pisati nov material, ki je bil neobremenjen z etiketiranjem, klasificiranjem in dodeljevanjem v katerikoli priročni predal, v katerega bi lahko naključni poslušalec skupino brez pomišljanja razvrščal. Kljub vsemu se niso povsem odpovedali vplivom nekaterih skupin, ob katerih je skupina postopno odraščala. Naštevali bi lahko skupine v razponu od Faith No More, Tool, Deftones, Pantere, Alice In Chainsov do Machine Headov in dalje. To so bile le oporne točke, od katerih so se kmalu odmaknili ter presegli precej ozke meje, znotraj katerih bi ostali le bleda kopija, posnemovalci. Po dolgih letih zorenja in mirovanja znotraj varnega zavetja prostora, kjer so vadili, je peterica uspela poroditi svoj prvi in za sedaj edini album Inspirita, za katerega so že od začetka vedeli, da presega okvirje glasbeno sprejemljivega znotraj hrvaške domače glasbene scene. Bali so se, da bi bil zaradi svojega vehamentnega izraza zamolčan in ne bi dosegel tega, kar bi lahko iz tega zraslo.
Dosežek, poleg tega, da so v Hrvaški, Sloveniji in v Bosni in Hercegovini nastopili več kot stokrat, je bila osvojena lovorika kvalificiranja za Rock Otočec 2003. v kvalifikacijah so se merili s 182 skupinami. Na tem festivalu so med drugim nastopili ustvarjalci kot so Henry rollins, NoMeansNo, asian Dub Fundation, Dog Eat Dog in H-Blockx. Tega leta so Father nastopili na glasvnem odru kot predskupina metal godalnih ekstremistov Apocalyptica, kmalu zatem pa so nastopili tudi pre Anthraxi na njihovem hrvaškem koncertu, kmalu pa bi se jim posrečil veliki met in zmaga na vsesvetovnem natečaju, kjer je bila glavna nagrada nastop na slavnem festivalu Lollapalooza. Zasedli so 16. mesto, vedeti pa je potrebno, da se je za to čast potegovalo kar 600 skupin iz vsega sveta. Namesto tega so nastopili na poletnem MTV festivalu v Zagrebu, kjer so publiko ogrevali za nastop The Hivesov in ostalih znano zvenečih imen mednarodne glasbene srenje.
Izvrstno so se odrezali tudi na natečaju INKUBATOR ter s končno uvrstitvijo v finale tega projekta, ki je potekal v organizaciji založbe Aquarius Records, hrvaške podružnice Universala, prigarali zasluženo nagrado- snemanje in izdajo albuma. Vključeni so bili v jagodni izbor hrvaških skupin ter lahko posneli demo.
Spomladi leta 2005 so podpisali pogodbo z založbo Dallas Records (ki je zastopnik za EMI, Virgin, V2 in Mute Records) ter Mars Music Publishing. Vse strani so se nadejale svetle prihodnosti izven domovine. Prve kritike so bile več kot odraz tega, da jim je veliki met uspel. Prvi singel 'Machina' je bil pogostokrat predvajan na nacionalnem radiu, uvrščal se je na videolestvice na številnih TV postajah, predvsem pa je interes za Father pokazal tudi MTV Adria ter ga skoraj redno vključeval v železni repertoar oddaje Headbangers Ball. Nekoliko manj sreče doma je imel sicer videospot 'Cynosure'. Zato pa je bil do zdaj odziv v mednarodnih medijih kar spodbuden- članki v britanskem Metal Hammerju, objave na Blabbermouthovi spletnih straneh, članki v številnih evropskih metalskih revijah… Najštevilčnejši obisk na domačem koncertu so doživeli v Reki, kjer je 1.100 fanov do zadnjega kotička zapolnilo klub Točka, s čimer je bil izid prvenca primerno proslavljen. Razprodan (s 350 obiskovalci) je bil tudi zagrebški koncert v miniaturnem klubu Kset. Okrepili so dejavnosti na koncertnem križarjenju po bivši Jugoslaviji. Med drugim pa so letos poleti dober glas o aktivnostih prenesli tudi v elitne klube Velike Britanije ter z mini turnejo uspešno sklenili cikel promocije za Inspirito.
Pa še to: za njihovo celostno vizualno podobo in identiteto ter grafično dovršenost spletne strani in CD-ja skrbi njihov največji in najbolj goreč privrženec Mirko Žorž, stran pa je do danes obiskalo več kot 150.000 spletnih surferjev. In številka ter interes vedno bolj naraščajo. Po zaključku predvidene in precej izčrpavajoče turneje se nameravajo znova zapreti v osamo ter spisati materiale za nov album, ki bi lahko bil vreden mesta častnega naslednika Inspirite. We Are All One Spirit! Zgodba o uspehu se odvija dalje.
(s spletne strani www.fatherband.com prevedel in povzel Sandi Sadar)
Laddio Bolocko, newyorška zasedba, je imela pri tem rojstvu skupine ključni pomen. Po ogledu koncerta in pretreseni z izkušnjo njihovega glasbenega izraza in intenzivnosti koncertnega nastopa, so si člani zasedbe Easyman zadali za cilj spremembo glasbenih smernic, katerim so sledili do takrat. Začeli so pisati nov material, ki je bil neobremenjen z etiketiranjem, klasificiranjem in dodeljevanjem v katerikoli priročni predal, v katerega bi lahko naključni poslušalec skupino brez pomišljanja razvrščal. Kljub vsemu se niso povsem odpovedali vplivom nekaterih skupin, ob katerih je skupina postopno odraščala. Naštevali bi lahko skupine v razponu od Faith No More, Tool, Deftones, Pantere, Alice In Chainsov do Machine Headov in dalje. To so bile le oporne točke, od katerih so se kmalu odmaknili ter presegli precej ozke meje, znotraj katerih bi ostali le bleda kopija, posnemovalci. Po dolgih letih zorenja in mirovanja znotraj varnega zavetja prostora, kjer so vadili, je peterica uspela poroditi svoj prvi in za sedaj edini album Inspirita, za katerega so že od začetka vedeli, da presega okvirje glasbeno sprejemljivega znotraj hrvaške domače glasbene scene. Bali so se, da bi bil zaradi svojega vehamentnega izraza zamolčan in ne bi dosegel tega, kar bi lahko iz tega zraslo.
Dosežek, poleg tega, da so v Hrvaški, Sloveniji in v Bosni in Hercegovini nastopili več kot stokrat, je bila osvojena lovorika kvalificiranja za Rock Otočec 2003. v kvalifikacijah so se merili s 182 skupinami. Na tem festivalu so med drugim nastopili ustvarjalci kot so Henry rollins, NoMeansNo, asian Dub Fundation, Dog Eat Dog in H-Blockx. Tega leta so Father nastopili na glasvnem odru kot predskupina metal godalnih ekstremistov Apocalyptica, kmalu zatem pa so nastopili tudi pre Anthraxi na njihovem hrvaškem koncertu, kmalu pa bi se jim posrečil veliki met in zmaga na vsesvetovnem natečaju, kjer je bila glavna nagrada nastop na slavnem festivalu Lollapalooza. Zasedli so 16. mesto, vedeti pa je potrebno, da se je za to čast potegovalo kar 600 skupin iz vsega sveta. Namesto tega so nastopili na poletnem MTV festivalu v Zagrebu, kjer so publiko ogrevali za nastop The Hivesov in ostalih znano zvenečih imen mednarodne glasbene srenje.
Izvrstno so se odrezali tudi na natečaju INKUBATOR ter s končno uvrstitvijo v finale tega projekta, ki je potekal v organizaciji založbe Aquarius Records, hrvaške podružnice Universala, prigarali zasluženo nagrado- snemanje in izdajo albuma. Vključeni so bili v jagodni izbor hrvaških skupin ter lahko posneli demo.
Spomladi leta 2005 so podpisali pogodbo z založbo Dallas Records (ki je zastopnik za EMI, Virgin, V2 in Mute Records) ter Mars Music Publishing. Vse strani so se nadejale svetle prihodnosti izven domovine. Prve kritike so bile več kot odraz tega, da jim je veliki met uspel. Prvi singel 'Machina' je bil pogostokrat predvajan na nacionalnem radiu, uvrščal se je na videolestvice na številnih TV postajah, predvsem pa je interes za Father pokazal tudi MTV Adria ter ga skoraj redno vključeval v železni repertoar oddaje Headbangers Ball. Nekoliko manj sreče doma je imel sicer videospot 'Cynosure'. Zato pa je bil do zdaj odziv v mednarodnih medijih kar spodbuden- članki v britanskem Metal Hammerju, objave na Blabbermouthovi spletnih straneh, članki v številnih evropskih metalskih revijah… Najštevilčnejši obisk na domačem koncertu so doživeli v Reki, kjer je 1.100 fanov do zadnjega kotička zapolnilo klub Točka, s čimer je bil izid prvenca primerno proslavljen. Razprodan (s 350 obiskovalci) je bil tudi zagrebški koncert v miniaturnem klubu Kset. Okrepili so dejavnosti na koncertnem križarjenju po bivši Jugoslaviji. Med drugim pa so letos poleti dober glas o aktivnostih prenesli tudi v elitne klube Velike Britanije ter z mini turnejo uspešno sklenili cikel promocije za Inspirito.
Pa še to: za njihovo celostno vizualno podobo in identiteto ter grafično dovršenost spletne strani in CD-ja skrbi njihov največji in najbolj goreč privrženec Mirko Žorž, stran pa je do danes obiskalo več kot 150.000 spletnih surferjev. In številka ter interes vedno bolj naraščajo. Po zaključku predvidene in precej izčrpavajoče turneje se nameravajo znova zapreti v osamo ter spisati materiale za nov album, ki bi lahko bil vreden mesta častnega naslednika Inspirite. We Are All One Spirit! Zgodba o uspehu se odvija dalje.
(s spletne strani www.fatherband.com prevedel in povzel Sandi Sadar)
na vrh