Konec sedemdesetih, zlata era rock glasbe in gimnazija Novo Mesto, ki jo še vedno preveva duh avantgarde novomeške pomladi, znova združi nov rod glasbenih poetov. Morda v sferah nezavednega, oplemeniteni z žlahtnim genskim spominom karizmatičnih predhodnikov, a sodobnih nazorov in zazrtih v oddaljene horizonte, iščejo lasten izraz in zaživijo svoje glasbene sanje.
Vznesenost in entuziazem poneseta ritem in zven preko Marofa in kostanjev, vibracija zajame Kapitelj in Breg ter za vedno zaznamuje utrip mesta in generacije, ki se je družila ob vodnjaku.
Glasbeno popotovanje skozi nemirna in ustvarjalna obdobja se prične v navidezni brezskrbnosti sožitja, kjer skozi kopreno demagogije o bratstvu in enotnosti, pronicljivi duh že zazna odmev militantnega in destruktivnega ustroja »Balkanske dežele«. Ta brezobziren in turbolenten čas brez etike in dostojanstva pelje v brezno eksistenčnega in bivanjskega dna "Ko sem na dnu", a strumna drža ter instinkt in prvinski nagon po samoohranitvi ga odpelje stran skozi "Odhajal sem" in varno vodi "Daleč od ponorelega sveta". Tam začuti svojo bit in neusahljivo težnjo po biti. Za hip se ustavi, umiri, a prebudi se prvobitna želja po globljih spoznanjih, ki ga neustavljivo žene naprej. Intimno izkušnjo izpovedno prelije v "To bila bi ljubezenska pesem" ter se hedonistično prepusti hrepenenju in čutnim užitkom v »Zapri oči«. Za hip se mu zazdi, da je našel svoj mir in varno zavetje, a "Poletna noč" že naznanja, da se nemirni duh znova prebuja. »Potepuh« v zapletenem labirintu iskanja lastne identitete ne more izbrisati niti prikriti dolgoletnega sožitja z južnjaškim temperamentom "Fant južnih krajev", ki kot nekakšen desperado blodi in na viharnem razpotju znova ne ve kam. Plimni val ga odvrže na obrežju negotovosti "Zunaj je zima", kjer se utrujen, a popisan in izklesan odloči vrniti domov, tam pa otožen spozna, da »Tvoje mesto še vedno spi", spi še bolj kot je spalo takrat. Spi zasanjano in omamljeno v naslonjalu varljivega materialnega ugodja, katero lahko le za hip predrami diabolični potrošniški stampedo. V tem spoznanju črpa navdih, da se znova odpravi na pot.
Zato je tukaj album "Dekade". Album ki je lahko knjiga in živa priča nekega časa, časa virtualne brezbrižnosti, prevar in strahu, zavesti in ponosa, boja in upora, odrešitve in osamosvojitve, ljubezni in hrepenenja, nemira in iskanj, notranjega boja in zorenja. Album, da se zazreš vase in ozreš nazaj, a krog ni zaključen, sledi nova pot in novo upanje.
Vse to je prelito v glasbo, vse to so obdobja, obdobja, ki odražajo stanje duha družbe in posameznika in vse to je Drevored, nekoč in danes.
vir: Drevored, februar 2014









na vrh