Začetki britanskih glam rockerjev segajo v konec leta 1999, oziroma na sam Silvestrov večer, ko se brata Justin in Dan (kitara, vokali) Hawkins ob karaoke sessionu skladbe Bohemian Rhapsody svojih vzornikov Queen, odločita, da sestavita bend, in ga poimenujeta The Darkness.

Zelo hitro sta se bratoma pridružila somišljenika basist Frankie Poullain in bobnar Ed Graham. V najboljšem stilu Freddieja Mercuryja in Stevena Tylerja, Justin Hawkins (glavni vokal, kitara, klaviature) vodi zasedbo po Londonski pub sceni. Čeprav so fantje zaradi svojega prepoznavnega stila večkrat predmet posmeha raznoraznih samozvanih "kritikov", pa fantje vztrajajo pri svojem načinu. Avgusta 2002 pri neodvisni založbi Must Destroy Music izdajo prvi EP I Believe In A Thing Called Love. V začetku leta 2003 pa jih na britansko turnejo povabijo Def Leppard. Od takrat gre pot skupine samo še navzgor. Marca podpišejo pogodbo z založbo Atlantic, julija 2003 pa izdajo debitantski album z naslovom Permission To Land, ki nepričakovano postane velika uspešnica. Skupina nadaljuje z koncerti do konca leta 2004, ko se z cenjenim producentom Roy Thomas Bakerjem zaprejo v studio in posnamejo drugi album One Way Ticket To Hell...And Back, ki izide novembra 2005. Med snemanjem se razidejo z basistom Frankiejem, katerega nadomesti kar njegov tehnik, Richie Edwards, Justin pa sodeluje pri snemanju albuma priredb (Yeah!) Def Leppardov, saj sta z pevcem Joejem Elliottom dobra prijatelja.

Ob izidu novega albuma kritiki seveda zopet ne skoparijo in ga popljuvajo podolgem in počez, pa glej ga zlomka, revija Classic Rock ga vseeno proglasi za album leta. Ja, ti smola, verjetno bi morali vsi angleški izvajalci ustvarjati dolgočasno monotono in depresivno glasbo. Kaj hudiča pa je narobe z dobrim rockom, ki ga predstavljajo The Darkness!!? Vsekakor je prihodnost za ta bend na široko odprta in fantje so na najboljši poti, da postanejo legende britanskega rocka. Jebeš kritike!

Bojan Horvat, februar 2006