Danzig je ameriška heavy metalska skupina iz New Jerseya, ki že od ustanovitve leta 1987 dalje deluje pod vodstvom karizmatičnega Glenna Danziga, nekdanjega člana skupin Misfits in Samhain. Danzig gojijo zanimiv zvočni konglomerat temačne Black Sabbath šole, bluesovskih prijemov in gotičnih elementov. Do tega dne so izdali skupno devet studijskih albumov, od katerih prvi trije, izdani med leti 1988 in 1992, veljajo za klasike horror rocka / doom metala. V letih delovanja je skozi skupino vel močan veter kadrovskih sprememb, tako Glenn Danzig že dolgo ostaja njen edini originalni član. Preko osem milijonov prodanih albumov uvršča skupino med večja imena metala kdajkoli, čeprav njihov zanimiv, mestoma eksperimentalen glasbeni slog in mačističen frontmanov izgled med ciljno metalsko publiko pogosto naletita na mešan odziv.

USTANOVITEV SKUPINE (1987)

14. julija 1986 so ameriški horror rockerji Samhain (kot se je izkazalo kasneje) v New Yorku odigrali svoj poslednji koncert klasične ere. V klubu The Rit je bil tistega večera prisoten tudi glasbeni producent Rick Rubin, ki je iskal potencialne skupine, ki bi jih vzel pod okrilje svoje založbe Def American. Rubin je sprva želel vzeti samo pevca Glenna Danziga, da bi postal frontman v novi superskupini, ki jo je takrat sestavljal, a ga je Danzig zavrnil, saj je želel s seboj potegniti tudi Samhain basista Eeerieja Vona. Dvojici sta se naslednjega leta pridružila še kitarist John Christ in bobnar Chuck Biscuits (ex-Black Flag). Da bi bendove sledilce in javnost opozoril na spremembo v glasbenem izrazu, so se Samhain v prenovljeni postavi na Rubinov predlog preimenovali v Danzig, po priimku frontmana Glenna Danziga. Prav frontman je skozi leta postal nesporni zaščitni znak skupine, zato je v glasbenih (predvsem metalskih) krogih omemba skupine Danzig danes pravzaprav ekvivalentna imenu Glenna Danziga. Zanj je bila formacija skupine Danzig odprtje tretjega večjega poglavja njegove glasbene kariere: še pred Samhain je bil Glenn namreč tudi frontman kultnih punkerjev The Misfits.

KLASIČNA ERA (1988 - 1994)

Leta 1988 je skupina izdala samonaslovljeni prvenec, s katerim je predstavila unikatno mešanico doom metala in bluesa, dobljeni zvočni konglomerat je najlažje opisati kot počasen, utesnjujoč heavy metal s slišnim mentorstvom Black Sabbathov. Dve leti kasneje je sledil izid novega albuma pri Rubinovi založbi (medtem preimenovani v American Recordings), tudi naslednjik »Danzig II: Lucifuge« (1990) je sledil smernicam prvenca, fenov ni razočaral niti tretji album »Danzig III: How The Gods Kill« (1992), ki ga je po Rubinovem delnem umiku od benda produciral kar sam Glenn Danzig. Sledil je izid EP-ja »Thrall: Demonsweatlie« s petimi koncertnimi in tremi novimi skladbami. Koncertna verzija komada Mother je na rockerskih radijih postala hit, zato je skupina kaj hitro naredila novo video verzijo komada, ki je (z nekajletnim zamikom od siceršnjega izida) postal hit tudi na MTV-ju.

Četri album »Danzig 4p« je izšel leta 1994, v obdobju, ko bi Danzig lahko naredili velik komercialni preboj, a je skupini zmanjkalo kreativnega navdiha, ki je bil prisoten na njenih prvih treh, danes klasičnih albumih. Singel Cantspeak se preprosto ni mogel kosati z nekaterimi najboljšimi skladbami skupininega dotedanjega opusa. Zaradi zapletov okoli denarja in drugih prelomljenih obljub so se Danzig sredi devetdesetih poslovili od Rubinove založbe American Recordings.

Silovit veter sprememb je zasedbo prepihal tudi kadrovsko. Najprej je skupino zapustil bobnar Chuck Biscuits, po poročanju revije Kerrang! je bil v igri za njegovo zamenjavo celo Dave Grohl, katerega bend Nirvana je zaradi smrti frontmana Kurta Cobaina ravno razpadel, a je Grohl ponudbo zavrnil. Za bobnarsko mašinerijo se je tako usedel Joey Catillo, ki je kasneje pri Queens of the Stone Age zamenjal ravno Grohla. Danzig so pozimi leta 1995 aktivno koncertirali, s poletjem pa sta se od skupine poslovila še ostala dva originalna člana, John Christ in Eeerie Von.

LETA EKSPERIMENTIRANJA (1995 - 2000)

Oktobra 1995 je skupina izdala svoj peti album »Danzig 5: Blackacidevil«. Šlo je pravzaprav za solo projekt Glenna Danziga, čeprav je tri komade na albumu odigral Alice in Chains kitarist Jerry Cantrell, Castillo pa je odigral bobne. Danzig je nekako sočasno s tokom takrat popularnih alternativnih zvrsti z albumom zaplaval v bolj eksperimentalne, industrial metalske vode, zato je bil med oboževalci slabo sprejet. Konec devetdesetih je sledil izid novega albuma »Danzig 6:66 Satan's Child« (1999), ki je sledil zvoku predhodnjika, kljub resnim ambicijam pa se Danzig z novonajdenim zvokom ni niti približal uspehu takrat popularnih izvajalcev tipa Marlyn Manson in Rob Zombie. Zanimivo, podobni zvočni kulisi naproti je istega leta z izidom albuma »Brutal Planet« zaplaval še en mojster šok rocka, Alice Cooper. Sočasno je izšel tudi boks set Samhain albumov, skupina se je ponovno združila in se skupaj z Danzigom odpravila na turnejo, na kateri sta se Steve Zing in London May menjala na mestu basista oziroma bobnarja.

POSTOPNA VRNITEV H KLASIČNEMU ZVOKU (2001 – 2005)

Ob prelomu tisočletja sta se Danzigu pridružila kitarist Todd Youth in basist Howie Pyro, oba veterana njujorške punk scene. V novi postavi je izšel sedmi album »Danzig 777: I Luciferi«, nekakšen logičen razvojni korak med industrial metalsko preteklostjo zadnjih let in vrnitvijo na klasična pota, kar je skupini dokončno uspelo z albumom »Circle of Snakes« (2004). Moderna produkcija je resda ostala, a v zvok skupine sta se vrnili mračnost in turobnost, tako značilni za doom metalsko izročilo! Ekipo je še pred izdajo albuma okrepil novi kitarist Tommy Victor (Prong), na promocijski turneji pa je za bobnarsko mašinerijo sedel Johnny Kelly (Type O Negative), s katerim so Danzig avgusta 2004 kot nosilci festivala gostovali tudi na premierni ediciji tolminskega Metalcampa.

ZADNJA LETA (2006 - )

Sredi prvega desetletja novega tisočletja je Glenn Danzig, nesporni vodja skupine, medijem razodel, da je sit stalnega koncertiranja, zato je turneje začel omejevati na zmerno število koncertnih večerov. Leta 2007 je studijsko sušo do novega albuma zakrpal z izdajo dvojnega ploščka »The Lost Tracks of Danzig« s šestindvajsetemi novimi, nikoli prej objavljenimi skladbami preteklega skupininega kataloga. Naslednje leto je, ob dvajseti obletnici izida prvenca, skupina odjadrala na prvo ameriško turnejo po treh letih, s postanki tudi v Kanadi in Mehiki.

Glenn Danzig je v tem obdobju vse več in več časa preživljal v studiju in obdeloval različne posnetke, načrtoval je celo album temačnega bluesa v navezi z Jerryjem Cantrellom ali Hankom Williamsom III, iz česar se do danes ni izcimilo še nič, hkrati pa je obljubljal tudi nov Danzig album. Skupinin skupno deveti album »Deth Red Sabaoth« je naposled izšel leta 2010. Dolgo čakanje se je izplačalo, njegov organski zvok je namreč še potenciral duhomoren zvok klasične Danzig šole, hkrati pa je bil tudi po prodajnih številkah to njihov najuspešnejši album zadnjih petnajstih let. Naslednjo jesen so se odpravili na zanimivo ameriško turnejo, na kateri so bili koncerti sestavljeni iz večih delov: najprej iz Danzig seta, nato Samhain, nato se je Glennu na odru pridružil kitarist Doyle in sta skupaj zaigrala nekaj skladb njunega nekdanjega benda Misfits, koncerte pa so zaključevale Danzig skladbe. Skupina je tudi v naslednjih letih aktivno koncertirala, med drugim je ob petindvajsetletnici delovanja poleti 2013 v družbi Misfitsov znova pohajkovala tudi po Evropi - nam najbliže se je ustavila na Dunaju.

Urban Bolta, avgust 2013