Damn Yankees je bila kratkostažna ameriška superskupina, ki so jo v začetku devetdesetih tvorili Tommy Shaw (Styx), Jack Blades (Night Ranger), Ted Nugent (The Amboy Dukes) in Michael Cartellone. Samonaslovljeni prvenec iz leta 1990 se je z dvakratno platinasto naklado na krilih power balade High Enough uspel vpisati med klasike AOR / hard rock glasbe, dve leti kasneje so Damn Yankees izdali še en album, nato pa so se člani raztepli nazaj vsak k svojim matičnim projektom.

KLASIČNO OBDOBJE (1989 - 1993)

Skupino Damn Yankees so leta 1989 ustanovili znani rockerski obrazi, kitarist in vokalist Tommy Shaw (Styx), vokalist in basist Jack Blades (Night Ranger) in kitarist Ted Nugent (The Amboy Dukes) ter takrat še maloznani bobnar Michael Cartellone (kasneje Lynyrd Skynyrd).

Kmalu po ustanovitvi so izdali samonaslovljeni prvenec, ki ga je v celoti napisala trojica Shaw / Blades / Nugent. Produciral ga je Ron Nevison, ob izidu je postal takojšen ljubljenec hard rockerskega poslušalstva, izostala ni niti dvakratna platinasta naklada. Vodilni singel Jacka Bladesa Coming of Age je pristal na vrhu AOR lestvice, visoko predvajanost je doživela tudi pesem Tommyja Shawa Come Again. Najpopularnejša skladba albuma je postala power balada High Enough, ki se je prebila vse do 3. mesta ameriške Billboardove lestvice, kar je bil kljub že dolgoletni uspešni Nugentovi karieri njegov najvišje uvrščen single do tedaj. Komad je postal silno popularen in je v naslednjih letih tvoril zvočno podobo marsikaterega hollywoodskega filma.

Po izdaji prvenca so se Damn Yankees odpravili na poldrugo leto trajajočo svetovno turnejo, na kateri so med drugim preigravali z Bad Company, Poison in Jackyl. Ameriški del turneje je potekal v času Zalivske vojne, zato so bili njihovi nastopi skladno z Nugentovim radikalnim republikanskim prepričanjem prežeti z domoljubno noto in ameriškimi zastavami.

Leta 1992 so Damn Yankees izdali svoj drugi album »Don't Tread«, ki je doživel zlato naklado, vseeno pa ni uspel ponoviti uspeha prvenca. Naslovna skladba, delo Jacka Bladesa, je postala popularna spremljevalka poletnih olimpijskih iger v Barceloni. Tudi drugi album je navrgel nekaj uspešnih skladb, med drugim Mister Please, Where You Goin' Now in The Silence iz Broken, slednja je bila vključena v soundtrack filma Nowhere To Run z Jean-Claude Van Dammeom v vlogi glavnega igralca. Ted Nugent je v tem obdobju kot republikanec nastopal v predsedniški kampaniji proti Billu Clintonu.

SHAW BLADES

Leta 1994 je Ted Nugent presedlal nazaj na svojo solo kariero, tako sta Jack Blades in Tommy Shaw kariero nadaljevala pod imenom Shaw Blades. Leta 1995 sta izdala samonaslovljeni album »Hallucination«, ki pa zaradi spremenjenih glasbenih trendov in silne popularnosti alternativnih oblik rocka ni bil deležen založbine promocije, zato je tudi med poslušalstvom ostal spregledan. Vseboval ni nobenega večjega hita, založba Warner Bros je odpovedala tudi nacionalno promocijsko turnejo. Po komercialno neuspešni avanturi sta se Shaw in Blades vrnila vsak k svoji matični zasedbi, Styx oziroma Night Ranger.

Leta 2007 sta Shaw Blades izdala svoj drugi album »Influence«, ki sta ga sestavila s priredbami skladb iz šestdesetih in sedemdesetih, ki so vplivale na njuno razumevanje in dojemanje glasbe. Med drugim sta priredila izvajalce, kot so The Hollies, Simon & Garfunkel, Emerson, Lake & Palmer, Buffalo Springfield... Nekaj let pred tem sta za kompilacijo A Classic Rock Christmas posnela tudi njuno verzijo božične klasike The Twelve Days Of Christmas.

PONOVNE ZDRUŽITVE

Med neaktivnim obdobjem svojih matičnih zasedb Styx / Night Ranger sta se Tommy Shaw in Jack Blades dobila in začela z načrtovanjem novega Damn Yankees albuma z delovnim naslovom »Bravo«, ki pa nikoli ni doživel izdaje. Nekaj materiala je kasneje pristalo na Shawovem solo albumu »7 Deadly Zens«, na katerem igrata tudi Ted Nugent in Michael Cartellone. Nekaj preostalih skladb je pristalo tudi na Nugentovem albumu »Craveman« (2002) in Bladesovem samonaslovljenem albumu iz leta 2004.

V začetku leta 2010 so se originalni Damn Yankees člani presenetljivo pojavili na razstavi kitar Taylor guitars, kjer so Shaw, Blades in Cartellone v akustičnem nastopu zaigrali skladbe Coming of Age, High Enough in Nugentovo solo himno Cat Scratch Fever. To je bil njihov prvi nastop po letu 2002.

Urban Bolta, maj 2014