Razbohoteni in skuštrani črni lasje, bleda polt, temna šminka na ustnicah so nekako zaščitni znak skupine The Cure oziroma Roberta Smitha – njihovega misteriozno privlačnega
˝frontmana˝.
Njihova besedila so napolnjena z mračnimi čustvi melanholije ter skrivnostno ljubeznijo. Pesmi izvajajo v svojem posebnem in rahlo melanholičnem a na trenutke zelo vedrem slogu.
V svoji 30 let trajajoči karieri, so prodali 50 milijonov kopij svojih albumov. Kljub svetovni slavi so The Cure ostali v alternativnih vodah in se nikoli niso povsem podredili vplivom mainstreama.

Začetki skupine segajo v jugovzhodno podeželje Anglije Sussex, natančneje v leto 1976. Robert Smith je obiskoval šolo St Wilfrid's Comprehensive School. S sošolci Laurencom Lol Tolhurtsom (bobni), Michaelom Dempseyem (bas) in Porl Thompsonom (kitara) je ustanovil bend The Easy Cure.
Do leta 1977 so napisali ter posneli že precej demo posnetkov. Tega leta so zmagali na ˝bitki bendov˝, ki jo je organizirala nemška založba Ariola-Hansa. Zmaga jim je prinesla nagrado in sicer 1000 $ vredno pogodbo s to založbo. Že takrat samosvoj Robert pa ni bil zadovoljen, zato so prekinili sodelovanje z njimi.
V letu 1978 je zaradi nesoglasij v bendu odšel bobnar Porl. Sedaj kot trio so fantje še vedno aktivno delali glasbo, ter demote pod imenom The Cure pošiljali raznim založbam. Pod svoje okrilje jih je sprejel Chris Parry iz založbe Fiction Records, ki danes deluje pod imenom Geffen Records, s katero The Cure še vedno sodelujejo.
Leta 1979 so izdali svoj prvi album ˝Three Imaginary Boys˝. Album je pospremila turneja na kateri so se The Cure pridružili bendom kot to Joy Divison in The Jam. V tem času so izdali tudi singel, ki ni iz tega albuma in sicer Boys Don´t cry, ki je v ZDA požel velik uspeh. Iz tega razloga se je ime turneje spremenilo v Boys Don´t Cry.
1980 je skupino zapustil basist Michael Dempsey. Pridružila sta se jim Simon Gallup na basu ter Matthieu Hartley na klaviaturah.
V raziskovanju Robertove temačne strani je nastala plošča ˝Seventeen Seconds˝. Pesem A Forest je The Cure omogočila tudi nastop v znameniti angleški oddaji Top Of The Pops.
Spet so se podali na dolgo turnejo po Evropi, ZDA ter Avstraliji. Ves ta napor pa je bil preveč za Matthieu-ja Hartleya in The Cure so spet postali trio.
Leta 1981 je nastal album ˝Faith˝. Vsak nov album je vse bolj odseval njihov stil. Žalostna atmosfera, razočaranje, strah, magičnost besedil in glasbe.
Album je bil soundtrack za film Carnage Visors in sta se nekako dopolnjevala. Film je tudi pospremil njihovo novo turnejo The Picture.
Po tej turneji je večina članov skupine zapadla v svet drog. 1982 je nastal ˝Pornography˝. Temačen, morbiden album, ki je na nek način vodil k namigovanjem o Robertovi morebitni nagnjenosti k samomoru, je pristal med 10 v UK najbolj prodajanimi albumi. Sledila je turneja Fourteen Explicit Moments. V bendu je prišlo do sporov in nesoglasij in odšel je Simon Gallup.
Robert se je zavedel, da se morajo kot skupina vzeti k sebi. Rezultat tega je bil disco komad Let´s Go To Bed, ki je postal velik pop hit. Sledila sta še dva uspešna singla: disco The Walk ter bolj jazzy The Lovecats. Tega leta je Robert aktivno sodeloval pri turneju z Siouxie& The Banshees ter nekaj drugih projektih.
1984 so The Cure izdali album ˝The Top˝. Dejansko pa je na tem albumu vse inštrumente razen tolkal odigral kar Robert Smith. The Cure so se vrnili v svojem psihadeličnem slogu, ter spet funkcionirali kot bend. Bobne je na turneji odigral Andy Anderson, bas Phil Thornalley ter povratnik Porl Thompson na kitari. Iz te turneje je nastal tudi njihov prvi ˝live˝ album Concert.

Po neljubih dogodkih v hotelski sobi je bend zapustil Andy Anderson. Zamenjal ga je Boris Williams. Prav tako je po turneji ponovno odšel Phil Thornalley, na njegovo mesto pa je prišel prejšni član Simon Gallup.
Spet entuziastično in pozitivno nastrojeni so novi The Cure izdali ˝The Head on the Door˝. Album je pristal na #7 v UK. prvič jim je uspel tudi prodor v American Top75.
Sledila sta dva hit singla Inbetween Days ter Close To Me.
1986 po končani turneji so izdali ˝Standing on the Beach˝, ki je vseboval vse njihove single.
Album je pospremil video z naslovom Staring at the sea ter koncerti in festivali. Leto pa so proslavili s koncertnim filmom Toma Pope-a ˝The Cure in Orange˝, ki je bil posnet v Franciji.
Slava skupine se je večala tako v Evropi kot tudi v Ameriki.
Zaradi težav z alkoholom je Roger O´Donell začasno zamenjal Lola Tolhursta.
1987 so izdali odličen in zelo uspešen album Kiss me kiss me kiss me. Album je produciral Dave Allen. Med drugim je bil kitarski solo iz pesmi The Kiss uporabljen v epizodi takrat strašno popularne nanizanke Miami Vice. Video za pesem Just Like Heaven pa je MTV oddaja 120 Minutes označila za najboljši alternativni video vseh časov,ki je nastal pod režisersko taktirko očitno že dobro preverjenega Toma Pope-a. Sledila je uspešna turneja z naslovom Kissing Tour, ki je trajala od julija do decembra.
Leta 1988 se je odvilo prvo desetletje njihovega delovanja. Izdali so biografijo z naslovom Ten Imaginary Years. Sledil je kratek premor.
1989 so izdali ˝Disintegration˝ s hiti kot so Lullaby, Pictures Of You ter Lovesong. Pod album se je ponovno podpisal Dave Allen.
Bend je pred izdajo albuma zapustil Lol Tolhurst in tako je Robert ostal edini ustanovitveni član skupine. Sledila je turneja Prayer, ki naj bi vsebovala nekaj najboljših koncertov kar so jih The Cure kdarkoli odigrali. Del te turneje je bil tudi koncert v ljubljanski Hali Tivoli.
V začetku devetdesetih jih je zapustil O´Donell, ki ga je zamenjal dolgoletni prijatelj skupine Perry Bamonte.
Sledila je izdaja remixov pod naslovom Mixed Up. Pesmi sta zremixala Mark Saunders, Wiliam Orbit.
Leta 1991 so na Brit Awards dobili nagrado za najboljšo britansko skupino.
1992 so izdali ˝Wish˝, ki je postal njihov najvišje uvrščen LP vseh časov. Dosegel je #1 na Uk lestvici albumov ter #2 v ZDA. Iz njega izhaja tudi super hit, Friday I´m In love.
Sledila je masovna razprodana turneja, ter dva live albuma ˝Show˝ in ˝Paris˝. Porl Thompson je zapustil bend, ker je odšel na turnejo z Robertom Plantom ter Jimmyem Pageom.
The Cure so posneli soundtrack za film The Crow z naslovom Burn, ter prispevek k Jimi Hendrix Tribute albumu – priredbo njegove Purple Haze.
Leto 1994 je potekalo v znamenju tožbe Lola Tolhursta proti Robertu Smithu. Tožbo je Lol izgubil. Istega leta pa je nepričakovano odšel bobnar Boris Williams. Preko avdicije so izbrali Jasona Cooperja, vrnil pa se je tudi Roger O´Donell.
V letih 1996 in 1997 sta izšla albuma ˝Wild Moon Swing˝ ter ˝Gallore˝. The Cure so se pojavljali kot headlinerji na festivalih ter na veliko koncertirali.
Robert Smith se je leta 1998 pojavil v epizodi risanke The Simpsons, prispevali pa so tudi soundtrack k filmu X-Files: Fight The future..
Nato pa so se zaprli v studio oz. hišo Jane Seymour kjer so ob pomoči producenta Paula Corketta, ki je sodeloval med drugim tudi z Depeche Mode, Placebo ter Nickom Caveom, posneli ˝Bloodflowers˝. Album naj bi zaključil trilogijo benda, ki je poleg tega izdelka ki naj bi bil končni, vključevala še albuma ˝Pornography˝ ter ˝Disitegration˝.
Album ˝Bloodflowers˝, ki ga je Smith označil za ˝njihov najbolj dovršen izdelek˝ jim je prinesel tudi Grammya.
Sledili so koncerti, festivali…
Leta 2004 pa jim je MTV posvetil oddajo Mtv Icon, kjer so njihove pesmi odigrali AFI, BLink 182, Razorlight ter Deftones.
Istega leta so izdali album s preprostim ali pa zapletenim naslovom The Cure.
2005 je Smith iz benda vrgel O´Donella ter Bamonteja.
Nekaj koncertov so The Cure odigrali kot trio, na lanskoletni masovni prireditvi Live 8 pa se jim je na odru pridružil Porl Thompson.

The Cure trenutno sestavljajo Robert Smith, Porl Thompson, Simon Gallup, Jason Cooper. Fantje pridno pišejo in snemajo material za njihov trinajsti studijski album, ki naj bi predvidoma izšel jeseni 2006.

The Cure-bend ki je v svoji dolgoletni karieri doživel tako vzpone kot padce, ter uspešno preživel kadrovske menjave članov skupine praktično čez celo kariero-je danes definitivno eden najmarkantnejših alternativnih bendov na svetu.
Njihova 30-letna biografija pa se še vedno nadaljuje…

Avtorica: Živa Viviana Doria