Creedence Clearwater Revival, po domače CCR, je bila ameriška rock skupina, katere najbolj prepoznavni član je bil seveda frontman John Fogerty. Skupina je izhajala iz obalnega kalifornijskega območja, svoje korenine, oziroma vplive, pa je vlekla iz južno-luisianskega, v 1950. in zgodnjih 1960. letih nastalega, swamp bluesa.

Nastala je pod imenom The Blue Velvets na koncu 50-ih let 20. stoletja v El Cerrito-u (Kalifornija). Člani tega instrumentalnega tria so bili John Fogerty (kitara, vokal, klavir, harmonika), Doug Clifford (bobni, tolkala, vokal) ter Stu Cook (bas, vokal) , ki so leta 1959 začeli igrati skupaj z Johnovim starejšim bratom Tomom Fogertyjem (kitara, vokal, klavir). Pet let kasneje, leta 1964, je skupina z založbo Fantasy Records posnela dve pesmi, v tem času pa se je preimenovala v The Visions ter kasneje v The Golliwogs. Kasneje so posneli še sedem singlov, med katerimi pa niti en ni dosegel pozornosti na širši ravni.

Leto 1967 je bilo za skupino zelo razburkano, saj je skupina zaradi "klica strica Sam-a" skoraj razpadla. Po ureditvi statusa služenja v nacionalni gardi in nesposobnega vojaka sta se John in Doug vendarle vrnila nazaj k skupini. Fantasy Records jim je ponudila snemanje celega albuma pod pogojem, da si skupina spremeni ime in tako so nastali Creedence (Creedence Nuball – Tomov prijatelj) Clearwater (ekološka osveščenost) Revival (zavezanost članov skupini), ki so se zavezali, da bodo igrali izključno svojo glasbo.

Septembra, leta 1968, so izdali prvi album "Creedence Clearwater Revival", ki je nekoliko izstopal iz lestvice takratnih najbolj prodajanih albumov, za katere je bil značilna predvsem psihadelična nota. Večjo pozornost je skupina začela prejemati v času, ko je priljubljenost pesmi "Suzie Q" sunkovito narastla. Na lestvicah je prilezla do 11. mesta in je bila edini tako visoko uvrščeni hit, ki ni bil napisan iz Johnove strani. Po osmih letih delovanja je skupina dosegla svoj razcvet.

Leta 1969 (januar) je izšel album "Bayou Country", na katerem je pesem "Proud Mary", ki se uvrsti na drugo mesto Billboardove lestvice in je največkrat , v več kot 100 verzijah, izvajana pesem te skupine. Istega leta (avgust 1969) izide tudi album "Green River", ki nas s pomočjo najbolj znane pesmi s tega albuma "Bad Moon Rising" popelje po mističnih poteh luisianskih brezpotij. Istega leta so že začeli snemati pesmi za nov album "Will and the Poor Boys", ki je izšel novembra 1969, že tri mesece po izdanem prejšnjem albumu. Najbolj znani pesmi tega albuma, "Down On The Corner" in protivojna "Fortunate Son", sta dosegli tretje mesto Billboardove lestvice.

Jeseni 1970, se je skupina CCR lotila naslednjega albuma "Cosmo's Factory", katerega ime je nastalo na podlagi neprestanih menjavanj prostorov za vaje ter Cliffordovega vzdevka (Cosmo) . Rezultat tega albuma so bile pesmi, kot so "Up Around The Bend", "Lookin' Out My Back Door", "Run Through The Jungle" (le o čem govori ta pesem?) ter seveda , meni osebno najboljša pesem te skupine, "Long As I Can See The Light", kjer John Fogerty resnično pokaže moč in pravo barvo svojega glasu. V tem času (1970) so zaradi preobremenjenosti s turnejami in prenatrpanosti s snemanjem novih pesmi v skupini začele nastajati velike napetosti. John Fogerty je dobesedno prevzel krmila skupine in s svojo arogantnostjo in gospodovalnostjo glede tega, katere pesmi bodo snemali in kdo bo kako igral, skupini zada hude rane. Krizo skupine je najbolj občutil njegov brat Tom, ki je bil prej soavtor pesmi in spremljevalni vokalist, sedaj pa je nazadoval na mesto strogega ritem kitarista.

Pozimi 1970 je izšel album "Pendulum", ki je predstavljal še en uspešen projekt te skupine. S pesmima "Have You Ever Seen The Rain" in "Hey Tonight" se prebijejo na vrh svetovnih lestvic. Februarja, leta 1971, ko je bil album še vedno visoko na lestvicah, je skupino zapustil Tom Fogerty in se podal v samostojno, nič kaj perspektivno kariero. Skupina je brez iskanja nadomestka nadaljevala kot trio.To leto je bilo za skupino glede inovativnosti in produktivnosti dokaj pusto, saj niso razen singla "Sweet Hitch-Hiker" izdali nobenega albuma. Napetosti v skupini so naraščale in John Fogerty se je odločil, da je moral od takrat naprej vsak član skupine prispevati isti delež k albumu. Tako je bil naslednji album "Mardi Gras", ki je izšel aprila 1972, preplavljen s Cookovimi in Cliffordovimi pesmimi in predstavlja, razen pesmi "Sweet Hitch-Hiker" in "Someday Never Comes", packo na obrazu skupine Creedence Clearwater Revival, saj je bi najslabše prodajan album te skupine.

Po izdaji tega albuma je skupina napovedala zadnjo turnejo, sama pa je bila z metanjem kovancev v člane benda na njihovem zadnjem koncertu 16. maja v Denverju izžvižgana z odra. 16. oktobra je založba Fantasy Records oznanila razpad skupine Creedence Clearwater Revival.

Peter Strnad