Zgodba angleškega power tria Cream je sicer kratka, a zelo razburljiva. Skupina, katere člani Jack Bruce, Ginger Baker in Eric Clapton so predstavljali najboljše otoške glasbenike tistega časa, je v dobrih dveh letih svojega obstoja, posnela štiri albume in med drugimi imela za sabo cel kup fenomenalnih nastopov, s katerimi je navduševala predvsem blues rock orientirano publiko. Njihovi improvizirani nastopi so bili daleč pred svojim časom, in so še dolgo za tem veljali za neponovljive. Njihove priredbe starih bluesovskih klasik pa še dandanes predstavljajo enega od vrhuncev blues rocka. Vse to začinjeno še z ščepcem jazza in R & B–ja oblikuje prvo "superskupino"; pojem, ki je nastal prav zaradi tria Cream. Tako danes gledano lahko z gotovostjo trdimo, da gre za enega najboljših, če že ne najboljši trio vseh časov, odgovornega za blues rock mešanico, ki je zaznamovala še mnogo kasnejših generacij.

Zgodba o Cream se prične leta 1966, ko se bobnar Ginger Baker, nezadovoljen z razvojem dogodkov pri Graham Bond Organisation, odloči ustvariti svojo skupino, zato k sodelovanju povabi Erica Claptona. Eric, ki se je pred tem kalil pri Mayallovih Bluesbreakerjih, ponudbo takoj sprejme. Dvojec se nato prične ozirati za basistom, za katerega je bil po Claptonovem mnenju najprimernejši Jack Bruce, s katerim pa je imel Baker pri Bondu celo vrsto sporov.
Stara "prijatelja" zakopljeta bojno sekiro, ter skupaj z Ericom stopila na pot, ki bo triu prinesla mednarodno slavo takih razsežnosti, o katerih se fantom takrat niti sanjati ni upalo.

Angleška glasbena scena je prvi šok doživela že s prvencem Fresh Cream, katerega mešanica popa ter bluesa je osupnila tako kritike, kot širšo glasbeno publiko, sicer vajeno različnih bluesovskih eksperimentov. Album, ki z I Feel Free prinese skupini tudi prvi komercialni uspeh, je bil odlično sprejet. Skupini se na albumu pridruži Pete Brown, pisec besedil, sicer tudi veliki oboževalec blues velikanov tipa T – Bone Walker ter Robert Johnson. Predvsem pa so Cream hitro postali znani kot ena večji koncertnih atrakcij. Po tem več kot uspešnem začetku, se Cream leta 1967 predstavijo z fenomenalno Disraeli Gears, s Pappalardijem v vlogi novega producenta, ki iz Cream iztisne najboljše, kar je možno. Grobi surovi bluesovski zvok, tako značilen za to obdobje skupine, velja za še danes neizenačen nivo glasbenega ustvarjanja. Z Strange Brew in Sunshine Of Your Love sledijo novi uspehi, ki pa med drugimi služijo tudi kot krinka prvih trenj znotraj skupine. Kot je že v navadi za take situacije, kjer se na kupu znajdejo tri tako močne osebnosti, v očeh katerih je vsak po svoje vodja skupine, temperatura hitro pride do vrelišča. Predvsem je ponovno začel trpeti odnos na relaciji Bruce – Baker, kar se kaže na Wheels Of Fire (1968), sicer ponovno odličnem albumu, z še eno nepozabno uspešnico White Room. Fantje večino svojega časa preživijo na koncertnih odrih, predvsem onstran luže, kjer se poleti 1968, na Claptonovo pobudo, tudi odločijo končati skupno glasbeno pot. Zadnji koncert skupina odigra 26. novembra v Royal Albert Hallu, naslednje leto pa izide poslovili album Goodbye, s katerim se "sveta trojica" do ponovne združitve leta 2005, tudi poslovi.

Avtor: Daniel Pavlica