Vse se je začelo davnega leta 1990, ko se je v septembru ponudila priložnost za nastop na šolskem koncertu na Gimnaziji Šentvid. Takrat je bobnar Jože Habula zbral štiri fante, s katerimi naj bi zaigrali nekaj legendarnih rock'n'roll komadov tujih skupin. Med člani, ki so se priložnostno poimenovali Big Foot Mama, sta bila tudi pevec Andrej Kos in kitarist Miha Guštin. Na drugem koncertu v Festivalni dvorani januarja 1991, kjer se jim je pridružil basist Alen Steržaj, je skupina zaradi pomote čisto slučajno obdržala ime Big Foot Mama, ponovna prepričljivost pa je že začela odmevati v medijih. Postopoma je vzklila tudi kreativna žilica, ki je skupino pričela usmerjati v lastno produkcijo. Prve tri skladbe Tujec, Briga me in Prid' rajš' k men', posnete leta 1993 v studiu Činč, a nikoli izdane, so naletele na zelo dober odziv, kar je povzročilo večje zanimanje za skupino, temu pa je sledilo vse več samostojnih koncertov in nastopov na raznih festivalih. Leto kasneje se je skupini pridružil kitarist Daniel Gregorič. Repertoar lastnih skladb je bil iz meseca v mesec daljši. V kriznih časih, v katerih je bil takrat slovenski rock'n'roll, je skupini precej koristilo dejstvo, da so trije člani (Alen, Jože in Andrej, kasneje namesto njega Miha) dobili službo še pri spremljevalni skupini Petra Lovšina, Vitezih obložene mize.

Januarja 1995 Andreja zamenja pevec Grega Skočir, Big Foot Mama pa se v studiu Kif Kif pod budnim ušesom tonskega mojstra Žareta Paka odloči posneti demo posnetke novih desetih skladb. Celotna zadeva je bila posneta v pičlih petnajstih urah, vse v živo v enem poskusu in fantje so jo ponudili raznim založbam. Ker so se posnetki izkazali kot zelo direkten, surov izdelek, nabit z udarno in energično krvjo, je Dušan Velkaverh, direktor založbe Corona, predlagal, da bi jih izdali takšne, kot so. Big Foot Mami je ponudil podpis pogodbe za debitantski album Nova pravila. To je bila precej drzna poteza v obdobju zatona slovenskega rocka ter izjemne popularnosti techna, dancea in balkana. Toda oboževalci, ki so jih premamili surovi zvoki kitarskih rifov, udarna ritem sekcija, melodične solo točke, življenjska besedila in erotični vokal, so prišli na svoj račun. Prva uspešnica s plošče je bila Mala nimfomanka, začetni prodor pa so fantje nadgradili s še bolj odmevnim hitom Nisem več s tabo. Obe sta za seboj potegnili velik del srednješolskega in študentovskega občinstva, pa tudi priznane rock kritike.

Prav v teh okvirih je leta 1997 nastala druga plošča Kaj se dogaja?, s katero so Big Foot Mama zvokovno in stilsko dozoreli. Na novo so udarili s skladbo Črn tulipan, z glasnimi in karizmatičnimi nastopi, na katerih so izzivali s plastično lutko Ančko in velikanskim jointom, pa je skupina dokončno osvojila celo Slovenijo in postala ena najbolj priznanih in kultnih slovenskih rock skupin.

Naslednji hit je bila skladba Rola se, ki je Slovenijo osvojila s predirljivim refrenom, pa tudi s kančkom provokativnosti, saj so Bigfooti na vprašanje, kaj naj bi besedilo pripovedovalo, odgovarjali: "…da se itak večini ljudi rola in da se nekaterim rola prav zato, ker rolajo…" Seveda pa je njihova provokativnost dosegla višek jeseni 1998 z videospotom Garbage (hip hop med nogami), ki je dvignil veliko prahu, saj so ga nekateri kritiki označili za najbolj nagnusen in perverzen spot. Si bljuvanje pora, pljuvanje piva, razkazovanje moškega mednožja in zalizovanje z Ančko res zasluži takšno žalitev?

Medtem je po samoiniciativi hrvaškega založnika Crnobijeli svijet (Prljavo kazalište) prišla še ponudba za izid na kompilaciji Novi novi val s skladbama Mala nimfomanka in Nisam više s tobom v hrvaškem jeziku, ki ju je Big Foot Mama posnela v Zagrebu, vendar je bilo takrat za slovensko skupino izjemno težko prodreti na HTV, zato je projekt za Hrvaško ostal pri tem. Konec leta 1998, potem ko so Big Foot Mamo bralci revije Antena izbrali za najboljši slovenski rock bend, sta Miha in Alen imela na zalogi že dovolj materiala za težko pričakovani tretji album.

Skladba Led s severa je bila posneta predčasno in je radijske valove z močnim odzivom začela osvajati že februarja 1999, saj je napovedala, da se je Big Foot Mama podala v raziskovanje novih stilskih elementov. Skupina je medtem pod producentsko taktirko Žareta Paka in Zeda v Slovenj Gradcu posnela še preostali del projekta Tretja dimenzija, ki je zmiksano podobo dobil v studiu Louis v Belgiji, tačas enem najboljših v Evropi. Album je naposled izšel aprila 1999 pri založbi Kif kif in prva naklada je bila v trenutku razprodana. Sodelovanje s Corono se je medtem prijateljsko končalo s podelitvijo zlate plošče za Kaj se dogaja?. Mediji so Big Foot Mamo samoiniciativno začeli imenovati najboljši slovenski rock bend. Ta uspeh je skupini narekoval nov izziv: napolniti ljubljanske Križanke s samostojnim koncertom: nekaj, kar uspe le malokateremu slovenskemu bendu. S pomočjo tedaj že profesionalno angažiranega managementa, za katerim je stal manager Zdravko Toplek, je peterica 23. junija 1999 na oder stopila triumfalno, saj jih je pričakala množica 3.500 obnorelih oboževalcev.

Poleti 2000 so se s producentom Žaretom Pakom zaprli v studio Štala, v odmaknjeno vasico blizu Brežic, stran od mestnega direndaja, kjer so posneli čisto novo skladbo Fenomen, le-ta pa je avtorsko in produkcijsko napovedala novo ero njihove kariere. Odličen videospot, ki so ga posneli v Zagrebu pod režisersko taktirko Pedža Licine, je bil skoraj deset tednov na prvem mestu lestvice Videospotnice, čeprav nova plošča še pol leta ni bila na vidiku. Čemu torej tako zgodnji izid novega singla? Big Foot Mama se je namreč podala na še večjo pustolovščino od Križank. Septembra 2000 je minilo natanko deset let, odkar je Jože zbral fante prvič kot Big Foot Mamo na gimnaziji Šentvid. Čas je bil za jubilejni koncert v Hali Tivoli. Drzno, kajti že zelo dolgo ni bilo slovenskega rock benda, ki bi napolnil to kultno koncertno prizorišče. Človek, ki je dal pobudo za ta podvig, je bil manager Zdravko Toplek, ki je tudi prvi najbolj verjel v to. Žal ga na koncert ni bilo, saj je le nekaj tednov pred tem izgubil boj s težko boleznijo. Big Foot Mama se tudi tokrat ni zmotila. V Hali se je zbralo 3.500 navdušenih oboževalcev, ki so prišli počastit jubilej.

Januarja 2001 se je dokončno nabralo dovolj svežega materiala za težko pričakovani četrti album. Plošča Doba norih, ki je že v prvem tednu zasedla prvo mesto na slovenski prodajni lestvici, je dejansko uresničila napovedane nove smernice skupine. Loopi, sampli, rap, disko in operno obarvani backvokali so bili nekakšen eksperimentalen poskus.

Leta 2002 si je Big Foot Mama prvič v karieri vzela zasluženo celoletno pavzo, medtem so si člani dovolj odpočili in nabrali novih moči in novega zagona. Ker se je kitarist Gušti v tem času posvetil samostojnemu projektu, so v medijih odmevale močne govorice o razpadu skupine, saj naj bi z njegovim odhodom izgubili vezni člen. A tudi brez njega se je Big Foot Mama vrnila na slovensko turnejo, ki jo je poimenovala 12 črnih zmajev, Guštija pa je na koncertih nadomestil Zoran Čalić (Majke, Holder).

In spet so se začele kaliti nove, sveže avtorske ideje. Maja 2003 so se po dveh letih fantje zopet podali v studio in tokrat s producentom Dejanom Radičevičem posneli dve čisto novi skladbi Vrn' se k men' in Brez meja, ki spominjata na Big Foot Mamino zgodnje obdobje, obe skladbi pa sta izšli na albumu najboljših komadov BFM.

Leto 2004 je bilo v določenem smislu prelomno za skupino. V prenovljeni postavi (Zoran je v tem času postal uradni BFM član), polni svežega zagona in velike volje do rock'n'rolla je sredi leta izšel peti studijski album s pomenljivim naslovom 5ing. Prinesel je 12 povsem raznolikih skladb, ki zopet nihajo med kitarsko energičnostjo, spevno melodiko, udarnimi rifi in nalezljivimi refreni. 5ing je naletel na izjemno dobre odzive tako v medijih kot med oboževalci, ki so v teh letih očitno pogrešali dober rock'n'roll žur, Big Foot Mama pa se je opogumila vrniti na kraj zločina – z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah. Izpeljavo projekta je obeležil nov, spet nekoliko kontroverzen videospot za balado Neki sladkega, v katerem fantje kruto pomorijo štiri nič hudega sluteča dekleta na pikniku ob Cerkniškem jezeru. Spot je izzval burne odzive – nekateri Bigfootom očitajo promoviranje nasilja, fantje pa menijo, da gre zgolj za umetniški izdelek. Zadnji singel, izšel je februarja 2005, ki so ga radijski uredniki odkrili še pred uradnim izidom, Še mal' bolj dol, je bil tudi po zaslugi igrivega, iskrivo namigujočega besedila, uspešnica že od samega začetka, zanimiv videospot pa je postregel z vizijo o tem, kakšna bo rokerska peterica na stara leta.

Big Foot Mama so v vseh letih svojega ustvarjanja bolj ali manj ostali zvesti tistemu, kar najbolje znajo in v čemer so najmočnejši - direktnemu, do kosti oguljenemu, a toliko bolj čistemu in napadalnemu rock'n'rollu, v katerem je zaslediti tako avtorske prijeme, pravo punkoidno destrukcijo, garažno drugačnost, a tudi klasično rock barvitost in večplastnost. Podobna so tudi večpomenska besedila, ki segajo od klasičnega rock odpadništva do odličnih, s seksualnostjo prežetih besedil. Seveda njihov značilni ljubljanski street sleng ostaja nedotaknjen.

Septembra 2005 Big Foot Mama praznuje 15 let svojega obstoja in kot se za zgodbe z visoko obletnico spodobi, pripravlja veliki koncert in koncertno turnejo po Sloveniji. Svojim oboževalcem se bo 28. oktobra 2005 predstavila na velikem koncertu v veliki hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, ki bo eden največjih glasbenih spektaklov letošnjega leta, saj bo pripravljen v slogu velikih. Bigfooti bodo namreč na svoje praznovanje povabili celo paleto znanih slovenskih glasbenih skupin, od katerih bo vsaka v svojem slogu priredila po en komad Big Foot Mame - obeta se torej projekt, kakršnega v Sloveniji še ni bilo.
Prva takšna priredba se je že zgodila: ajdovski Elvis Jackson so si izbrali skladbo Konc sveta z albuma Doba norih in jo oblekli v značilni ska-core aranžma, besedilo prevedli v angleščino, k sodelovanju pa povabili še bosanskega raperja Eda Maajko, ki je odjezikal nekaj krepkih, in seveda Grego Skočirja. Priredba Konc sveta je torej dokaz, da se lahko tudi različne glasbene zvrsti odlično združijo, in pomeni uvod v praznovanje 15-letnice Big Foot Mame.

Big Foot Mama kljub visoki obletnici dokazujejo, da so na našem ozemlju še vedno nesporni prvaki kotalečega, prvinskega rocka, ki so slovenski rock naredili za splošno sprejemljivega ter ga uveljavili tudi v sredinskih vodah. Predvsem pa so ga potisnili na radijske valove.


DISKOGRAFIJA
- 5ING 2004
- BEST OF BIG FOOT MAMA 2003
- DOBA NORIH 2001
- TRETJA DIMENZIJA 1999
- KAJ SE DOGAJA 1997
- NOVA PRAVILA 1995

BIG FOOT MAMA
- GREGA SKOČIR
- ALEN STERŽAJ
- DANIEL GREGORIČ
- ZORAN ČALIĆ
- JOŽE HABULA

Vir: Big Foot Mama