Bachman-Turner Overdrive (znani tudi kot BTO) je kanadski rock bend iz Winnipega, ki je v sedemdesetih nanizal nekaj hit albumov in samo takrat prodal več kot 7 milijonov primerkov plošč, do danes pa skupno kar okoli 20 milijonov, s čimer so eden izmed najuspešnejših kanadskih rock bandov vseh časov.

Predhodnik BTO-ja je bil bend Brave Belt, ki so ga v Winnipegu ustanovili bivša The Guess Who člana Randy Bachman in Chad Allan ter Robbie Bachman. Ko si je njihova založba zahotela turneje, so na priporočilo Neila Younga medse povabili še basista Freda Turnerja. Po izdaji istoimenskega prvenca, ki ni naletel na najbolj plodna tla, je Brave Belte zapustil Allan, tako da je Turner prevzel vokal in postal polnopravni član zasedbe. Tudi drugi album Brave Belt II ni dosegel večjih uspehov, pod streho niso spravili niti celotne promocijske turneje ob izidu albuma. Medtem je Turnerjev vpliv postajal vse večji, country-rock je začel zamenjevati zvok heavy usmerjenih kitar, nad katerimi je bdel Turnerjev močan, dinamičen vokal. Chad Allan se je kot vokalist pojavil na dveh skladbah albuma Brave Bellt II, a so koncertirali brez njega. Medtem se je skupini kot drugi kitarist pridružil Tim Bachman, saj je band smatral, da bodo tako pridobili na dinamiki. Ko jih je odpustila založba Reprise Records, se je band znašel v resnih težavah. Po kar 26ih zavrnitvah njihovih demo posnetkov se je Randy Bachman pripravljal, da pove fantom, naj si najdejo nove, običajne službe, ko se jim je nasmehnila sreča v obliki založbe Mercury Records.

Demo se je imenoval Brave Belt III. Bandov angel Charlie Fach iz Mercury Records je fantom svetoval, naj si najdejo novo ime, po katerem bodo člani prepoznavni. Že prej so premišljevali o imenu tipa "Crosby, Stills, Nash & Young", dokončno pa so si novo ime, Bachman-Turner Overdrive zamislili po nekem nastopu v Torontu. BTO so svoj prvenec izdali maja 1973. Album se je preko mejnih mest Detroita in Buffala, kjer je najprej postal popularen, prebil skozi vso Ameriko in kotiral visoko na lestvicah, kljub pomanjkanju izazitega hita. Leto kasneje se je po standardu RIAA-e plošča pozlatila, temeplji za prihodnje uspehe so bili položeni.

Drugi album, Bachman-Turner Overdrive II, so izdali decembra 1973, v domači Kanadi in sosednji Ameriki je takoj postal uspešnica, prinesel pa je hit skladbi "Let It Ride" in "Takin' Care of Business". Zanimivo je, da je Randy slednjo napisal že 8 let prej, ko je bil član zasedbe The Guess Who, a se takrat ostalim članom ni zdela primerna, češ da preveč odstopa od njihovega zvoka. BTO so jo začeli uporabljati že med koncerti pred izdajo prvega albuma, da so odpočili vokal Freda Turnerja. Kmalu po izdaji drugega albuma, v začetku 1974, je njihove vrste zapustil Tim Bachman, razlogi za odhod so bili dolgo nejasni. Nekatere trditve so govorili o Timovih zasebnih težavah, druge da se je želel posvetiti študiju, v intervjuju, danem leta 2002 pa je njegov brat Robbie dejal, da so pravzaprav prosili Tima, naj zapusti skupino, ker naj nebi bil BTO kalibra, saj menda ni bil najbolj zanesljiv. Zamenjavo za Tima so našli v Blairu Thorntnu (iz banda Crosstown Bus), s katerim so nato odigrali naporno turnejo v promocijo novemu albumu.

Avgusta 1974 so izdali svoj tretji album, prvega z novo postavo. Naslov Not Fragile so izbrali kot odgovor na dve leti star album Fragile angleških progresivnih rockerjev Yes. Popularnost skupine se je še povečala z masovnim uspehom albuma, dosegel je vrh lestvice prodajanosti tako v Kanadi kot Ameriki, med rock klasike pa izstrelil hita "You Ain't Seen Nothing Yet" in AOR-ovski "Roll On Down the Highway".

Z naslednjima dvema izdajama, Four Wheel Drive in Head On (oba 1975) so uspešno krmarili skozi srednja sedemdeseta, albuma sta prinesla vsak po en hit, "Hey You" oziroma "Take It Lika A Man" - na slednji se je pojavil gost - slavni Litlle Richard. Na albumu Head On se nahaja tudi jazzy orientirana skladba "Lookin' Out for #1", delo Randyja Bachmana, ki so jo radi predvajali tudi na radijskih postajah, kjer trdi BTO zvok ni bil del vsakdana. Med obema albumoma so objavili tudi svoj edini nealbumski single, "Down To The Line", ki se je kasneje pojavil še na nekaterih kompilacijah. Leta 1976 so BTO izdali svojo prvo kompilacijo, Best of BTO (So Far), na kateri je moč najti skladbe iz vseh prejšnjih petih albumov. Kompilacija je z dvojno platinasto naklado postala najbolje prodajana Bachman-Turner Overdrive plošča sploh.

Freeways, šesti studijski album z letnico 1977 je za skupino pomenil korak nazaj. Pesem "My Wheels Won't Turn" je bila prvi singel po prvencu skupine, ki se ni uvrstila na lestvice. Turner je kot glavni vokalist prisoten le na dveh skladbah, v ostalih šestih je to vlogo prevzel Randy Bachman.

Po Freeways izdaji je Randy Bachman zapustil skupino, začasno se je namreč želel posvetiti solo karieri. Izgubo člana so nadomestili z bivšim April Wine basistom Jimom Clenchom, Turner se je pomaknil na mesto ritem kitare, dotakratni ritem kitarist Thornton je postal glavni kitarist, vokalne naloge pa sta si porazdelila Turner in novopridruženi Clench. Čeprav je postava vsebovala bobnarja Robbieja Bachmana, je skupina lahko delovala le pod imenom "BTO", saj je Randy obdržal pravice za uporabo svojega priimka za solo kariero, odkupili pa so pravice za uporabo logota. BTO so nato leta 1978 izdali album Street Action, ki je postal pravi polom. Tudi album Rock n' Roll Nights, izdan leto zatem, ni doživel uspeha, a je vsaj pridelal uspešen single "Heartaches". Fred Turner in Jim Clench sta se medtem kot spremljevalna glasbenika pojavila na prvencu (kasnejše zvezde) Bryana Adamsa, ki je pred tem za album Rock n' Roll Nights napisal dve skladbi. BTO so prenehali z delovanjem.

Randy je solo album Survivor izdal leta 1978, nato pa ustanovil kratkotrajajočo skupino Ironhorse. Leta 1980 je reformirana postava Ironhorse, preimenovana v Union, izdala album On Strike. Z Randyjem je bil v skupini Union tudi Fred Turner.

Leta 1983 so se BTO znova združili. Skupino so sestavljali Randy in Tim Bachman, Fred Turner in bivši The Guess Who bonar Garry Peterson. Mlajši brat Robbie Bachman je sodelovanje zavrnil, saj mu ni bil všeč Randyjev pristop k ponovni združitvi. Bodlo ga je predvsem dejstvo, da si prilašča pravice za uporabo imena ter nastopanje pod logotom skupine, katerega so nekaj let nazaj odkupili prav od Randyja.

Skupina je pognala kolesje in leto po ponovnem zagonu izdala album Bachman-Turner Overdrive (isti naslov kot enajst let pred tem izdani prvenec). Na nastopih je na klaviaturah pomagal Billy Chapman. Leta 1986 so izdali koncertni album Live! Live! Live! iz turneje leto poprej, vseboval je dve novi skladbi, Fragile Man (pravzaprav studijski posnetek, kateremu so dodali zvok občinstva) in komad Bad News Travel Fast. Istega leta so bili predskupina na Van Halen turneji "5150". Nastopali so kot trio, saj Fred Turner ni utegnil, tako da so imeli njegov vokal in zvok bas kitare na nastopih že posnet. Med turnejo je prišla nova težava, poškodoval se je bobnar Peterson, zamenjal ga je kar Chapman. Po končani turneji z Van Halen je Randy skupino (spet) zapustil, Tim pa dobil dovoljenje za nadaljevanje BTO zgodbe.

Not Fragile, torej "klasična 73'-77'" BTO postava (Randy, Fred, Blair, Robbie) se je leta 1988 spet združila, koncertirala in posnela neznano število skladb, ki pa niso ugledale luči sveta. Edina izdana iz tega obdobja, priredba "Wooly Bully", je del filmske glasbe iz filma American Boyfriends. Konec leta 1991 je Randy Bachman skupino spet zapustil. Po njegovih besedah je bil razlog za odhod želja po prekinitvi delovanja kolektiva, kar pa so ostali člani negirali in pot (spet) nadaljevali pod imenom BTO. Randyja so zamenjali z Randyjem Murrayem (ki je že nastopal v Timovi 87-88 eri). Ta postava je zdržala vse do leta 2004, kar je najdaljše obdobje brez menjave. V tem obdobju, leta 1996, je izšla kompilacija Trial by Fire: Greatest and Latest, ki vsebuje nekatere najboljše komade in nekaj novega materiala.

Kanadska glasbena Hiša slavnih ("Canadian Music Hall of Fame") je leta 2003 izglasovala skupino Bachman-Turner Overdrive za sprejem v svoj muzej. Band bi moral na prireditvi igrati v klasični "Not Fragile" postavi, z Randyjem Bachmanom, s čimer pa se niso strinjali člani trenutne BTO četverke, take igrice pa Hiši slavnih niso bile po godu in je povabilo umaknila.

V intervjuju leta 2004 je Rob Bachman zatrdil, da ima skupina pripravljenih devet ali deset novih skladb, a je pri tem tudi ostalo, različni viri navajajo, da BTO niso našli spodobne založbe za izdajo. V vodo so padli tudi plani za izdajo prvega DVDja skupine - iz koncerta v domačem Winnipegu.

Zadnji nastop skupine se je zgodil decembra 2004, sledil je načrtovan počitek, a je leta 2005 iz tabora skupine prišla uradna novica o prenehanju delovanja. Kljub molčečnosti Roba in Blairja o možni prihodnosti BTO-ja viri blizu skupine navajajo, da je Rob bonarske palčke za vedno postavil v kot.

Randy Bachman in Fred Turner sta se v letu 2009 spet zbližala in pod imenom Bachman-Turner, izdala istoimenski plošček in pridno koncertirata po Ameriki in Evropi.