Njujorški metalci Anthrax skupaj z Metallico in Megadeth sodijo v najožji krog najvplivnejših speed in thrash metal zasedb kdajkoli. Kombinacija hitrosti, jeze in hardcore punka s heavy metalskimi kitarami in vokalom je Anthraxe na zgodnejših albumih proslavila kot unikatne speed metal samorastnike. Originalna kitarista Ian Scott in Dan Spitz sta predstavljala neločljiv kitarski duet, ki je z riffi in solo izleti svetlobne hitrosti poskrbel za prepoznavni zvok skupine. V nasprotju z ostalimi thrash metal velikani je glasbo in pojavo Anthraxov vedno obkrožal optimističen duh, imeli so tudi dober smisel za humor, skozi komičen pridih katerega so znali predstaviti še tako resno življenjsko situacijo.

FORMACIJA IN ZAGON SKUPINE (1981 - 1984)

V začetku osemdesetih so po vzoru novega vala britanskega heavy metala tudi onkraj Atlantika novi metal bandi rasli kot gobe po dežju, izmed najbolj prepoznavnih ameriških skupin so takrat nastali denimo Twisted Sister, Mötley Crüe, W.A.S.P., Manowar... in seveda Anthrax!

Skupino sta ustanovila kitarista Ian Scott in Dan Lilker, sošolca v eni izmed osnovnih šol njujorškega predela Queens. Oba sta imela že nekaj izkušen iz delovanja v lokalnem podzemlju, igrala sta v skupinah Four X in White Heat. Zasedbo so prvotno sestavljali še Dave Weiss, Paul Kahn in John Connelly, a so že po samem začetku nekateri člani zaradi nesposobnosti sledenju standardom, ki sta jih postavila oba kitarista, odšli. Posneli so prve tri skladbe: Sin, Antichrist ter Haunting Dog – z Neilom Turbinom na vokalu.

Prvi nastop Anthaxov je bil na bitki mladih bandov »Battle of the Bands«, na katerem so zmagali. Pritegnili so nekaj pozornosti lokalnega podzemlja, a premalo, da bi dobili pogodbo s katero od glasbenih založb. Po kadrovskih menjavah sta se v bandu nastanila bobnar Charlie Benante in ritem kitarist Danny Spitz. Zanimanje za Anthraxe je začel kazati menedžer John Zuzula, ustanovitelj založbe Megaforce Records, h kateri je Zuzula privabil tudi takrat še maloznano Metallico.

IZDAJA PRVENCA (1984)

Anthraxi so končno lahko začeli z izdajanjem: prvemu singlu Soldiers of Metal je že kmalu sledil drugi Howling Furies, producent obeh pa je bila Ross the Boss (Manowar). V samo dveh tednih prodaje je pošlo 3000 kopij prvega singla, kar je Zuzolo prepričalo v podpis dolgoročnega sodelovanja z Anthraxi – že kmalu jih je poslal na skupno turnejo z Metallico in britanskimi heavy metalci Raven.

Leta 1984 so Anthrax posneli prvenec »Fistful of Metal«, ki je opozoril na njihov nesporen talent. Speed metalski riffi so bili podkrepljeni z ritmom punkerske arogance, pozornost pa velja nameniti tudi besedilom, saj Anthraxi tekstovno niso zaplavali v trendovske vode prepevanja o Satanu in čarovnicah, ampak so se skozi tekste raje posvečali vsakdanjim problemom, kot sta droga in nasilje. Po izdaji prvenca se je Dan Lilker odločil, da skupino zapusti, zamenjal pa ga je Frank Bello, Charliejev nečak, ki je bil do takrat njihov roadie.

KLASIČNA LETA (1985 - 1990)

Na enem izmed koncertov je frontman Neil Turbin pokazal skrajno nespoštljiv in aroganten odnos do publike, zato je dobil nogo. Doglo iskanje novega vokalista se je kapitaliziralo z najdbo Joeya Belladone, pevca indijanske krvi, s katerim so končali snemanje drugega albuma »Spreading the Disease« (1985). Anthraxi so se z drugo izdajo premaknili korak bliže klasičnemu thrash metalu, čeprav še vedno na čisto samosvoj način, našli so svoj prepoznavni zvok, s čimer se je začelo njihovo klasično obdobje. Izdaji albuma je sledila turneja z Agent Steel in Overkill.

Poleti 1985 sta se Charlie in Scott odločila, da ustanovita stranski projekt Stormtroopers od Death (SOD). Preostala dva člana sta bila Billy Milano in njihov nekdanji član Dan Lilker, s katerim so ostali v prijateljskih odnosih. V samo nekaj dneh so posneli goro skladb in jih izdali na albumu »Speak English or Die«.

Uspeh je Anthraxom prinesel zanimanje mnogo večje založbe Island Records, pri kateri so leta 1987 izdali album »Among the Living«. V času izdaje so bili Anthrax že velik in prepoznaven band, prekrižarili so Evropo – tudi z Metallico, čeprav je bila ena izmed njunih skupnih turnej prekinjena zaradi tragične smrti basista Cliffa Burtona.

»Among The Living« je bil za Anthraxe prelomna točka. Predstavili so nekaj novih elementov, naredili so iluzije na dela Stephena Kinga in v svoj zvok vključili celo elementa rapa. Skladbo I am the Law je tako navdihnil Judge Dreadd, glavni lik ene izmed Kingovih komičnih serij, posebno omembo pa si zaluži tudi skladba Indians, ki govori o katastrofalnem položaju domorodnih indijancev, ki jih je beli človek preselil v umetne rezervate, kjer je njihovo življenje postalo mukotrpno.

Kljub vsej nakopičeni agresiji, ki je ujeta v petdesetih minutah tega njihovega klačnega albuma, so Anthraxi ostali pacifističen in optimističen band, ki je z vključevanjem nasilja v svojih besedilih zgolj opozarjal na velik problem tistega časa, kot se je nekoč izrazil Scott. Nekatere tradicionalne krščanske institucije so se sicer zgražale nad naslovnico albuma, a uspeh je bil kljub temu nesporen – v začetku leta 1988 jim je tako prinesel celo turnejo s Kiss-i, enemi izmed njihovih začetnih glasbenih idolov.

Istega leta je sledil izid albuma »State of Euphoria«, na kateri so priredili tudi skladbo Antisocial skupine Trust. V Angliji so odigrali skupni koncert z Living Colour in kot gostje nastopili v oddaji Head bangers' Ball. Nastop v oddaji jim je odprl vrata na kontinentalno Evropo, kjer so igrali z največjimi rock in metal zvezdami tistega časa: Mötley Crüe, Whitesnake, Iron Maiden, Metallica, Helloween.. evropski uspeh je tako prišel kmalu za ameriškim.

Proti koncu leta 1989 so Anthraxi začeli s snemanjem novega albuma »Persistence of Time«, a jim je požar v začetku naslednjega leta uničil večino že posnetega materiala, tako da je album izšel šele v sredini leta. Kmalu zatem so izdali kompilacijo »Attack of the Killer B's«, na kateri je tudi komad Bring the Noise, ki je nastal v sodelovanju z rap duetom Public Enemy.

ZATON POPULARNOSTI (1991 - 2009)

Leta 1992 je Ian Scoot reformiral skupino SOD in z njo odigral nekaj koncertov in izdal koncertni album »Live at Budokan«. Medtem je frontman Anthraxov Bellladona izgubil interes za nadaljne delovanje v skupini, zato ga je nadomestol nekdanji Armored Saint vokalist John Bush. Z Bushem za krmilom so Anthraxi v naslednjem desetletju izdali štiri studijske albume: »The Sound of White Noise« (1993), »Stomp 442« (1995), »Volume 8: The Threat is Real« (1998) in »We've Come for You All« (2003), a skladno z menjavo glasbenih trendov vprid alternativnih in modernejših zvrsti metala Anthraxi niso več dvigovali toliko prahu kot v zlati drugi polovici osemdesetih.

Leta 2005 so se Anthraxi združili v klasični postavi in na ameriški turneji prvič sploh v celotni dolžini igrali svoj najuspešenjši album »Among the Living«. Kljub govoricam o nadaljnjem delovanju skupine v tej zasedbi se je kot vokalist Anthraxom pridružil Dan Nelson, a ga je po vsega dveh letih v neprijetnih okoliščinah, v katerih ni šlo brez pranja umazanega perila v javnosti, nadomestil povratnik John Bush. Tudi on pa za krmilom Anthraxov ni zdržal dolgo.

VELIKA VRNITEV (2010 - )

Poletje 2010 je bilo za thrash metal zgodovinsko. Prvič sploh so na istem odru stali Metallica, Megadeth,Slayer in Anthrax – veliki štirje thrash metala – slednji so za to stadionsko turnejo po Evropi znova rekrutirali frontmana Belladono.Turneja je bila izredno odmevna in je dobro dela predvsem Anthraxom, ki so bili izmed omenjene četverice zadnji dve desetletji najbolj zapostavljen band, zato jim je ponovna medijska pozornost vrnila prepotrebno samozavest in zagon za delo v prihodnje. Iz skupne turneje je izšel DVD »The Big Four: Live from Sofia« iz koncerta v Bolgariji, kjer je četverica igrala pred avditorijem 80 tisočih obiskovalcev.

Leto dni kasneje so Anthraxi po osmih sušnih letih izdali odličen povratniški album »Worship Music« in po medlih predhodnjih albumih uspeli dokazati, da še niso rekli zadnje besede.

Prevedel in uredil: Urban Bolta