Angro so leta 1991 ustanovili kitarist Rafael Bittecourt in bobnar Marco Antunes (oba prej v Spitfire), vokalist André Matos (ex-Viper), basist Luís Mariutti (ex-Firebox) in kitarist Kiko Loureiro.
Po skoraj letu vaj so leta 1992 izdali demo Reaching Horizons, ki je naletel na pozitivne kritike in požel nepričakovan uspeh tako v Braziliji kot v Evropi. Demo je bil ena prvih izdaj založbe Limb Music Products, ki je kasneje postala ena najvčjih evropskih založbe, specializirana za power metal.
Pred začetkom snemanja prve plošče Angels Cry je Marco Antunes skupino zapustil, za krajši čas ga je nadomestil bobnar Sieges Even, Alex Holzwarth. Kmalu ga je zamenjal Ricardo Confessori. Ta menjava je zasedbo Angro ustalila in prav v tej obliki je bila skupina najmočnejša in najproduktivnejša; v tej zasedbi je Angra delovala od leta 1993 do 2000. Debitantsko ploščo Angels Cry so posneli v Hamburgu, v studiu Gamma Ray kitarista Kai Hansena. Na plošči se kot gostje pojavijo Heavens Gate kitarist Sascha Paeth in Gamma Ray Kitarista Kai Hansen ter Dirk Schlächter. Album je v Braziliji izšel leta 1993, vseboval število klasičnih vplivov in celo zanimivo priredbo pevke Kate Bush, Wuthering Heights. Plošča je v Braziliji in na Japonskem, kjer se je prodala kar v nakladi 100.000 izvodov, doživela odličen uspeh. Istega leta je Angra zavladala še lestvicam brazilske revije Rock Brigade, kjer je slovela v kategorijah najboljši nov band, najboljši album, najboljši pevec, najboljša naslovnica in najboljši klaviaturist. Zaradi uspeha albuma na japonskih tleh je za tamkajšnje tržišče izšel EP z remixanimi verzijami komadov plošče Angels Cry (Evil Warning, Angels Cry, Carry On in Wuthering Heights). Naslednje leto je plošča izšla še v Evropi pri založbi Dream Circle (v Franciji pri C.N.R.).
Leta 1994 je Angra v Braziliji otvorila za AC/DC, povabljeni pa so bili tudi na brazilski Monsters of Rock festival, kjer so oder delili s KISS, Black Sabbath in Slayer. Po festivalu se je Angra odpravila na uspešno brazilsko turnejo, ki se je nazadnje končala v Evropi leta 1995.
Holy Land, ambiciozen projekt s ogromno orkestracije, zbori in brazilskimi ritmi, je izšel leta 1996. Produkcijo sta ponovno prevzela Sascha Paeth in Charlie Bauerfiend. Holy Land je postala še bolj uspešna kot Angels Cry in na japonskem je z bonus komadom Queen of the Night dosegla zlato naklado. Angra je tako prvič turnejo opravila tudi na japonskem. Istega leta je izšel EP Freedom Call, ki je vseboval Judas Priest priredbo Painkiller. Sledil je live album Holy Live, posnet leta 1997 v Parizu.
Leta 1998 je izšel EP Lisbon, ki mu je sledil album Fireworks. Oba je produciral Chris Tsangarides. Fireworks je bil precejšen korak stran od zgodnjega eksperimentalnega obdobje Angre. Osredotočil se je na tradicionalen heavy metal zvok brez klasičnih vplivov plošče Angels Cry in brazilskih ritmov plošče Holy Land. Sledila je obsežna turneja in nastop na Buenos Aires reinkarnaciji festivala Monsters of Rock. Istega leta je izšel paket The Holy Box, ki je vseboval eksluzivne akustične skladbe. Leta 2000 je Angra opravila co-headlinerski turneji v Evropi, s Time Machin in Stratovarius.
Sredi leta 2000 je Angra doživela hud pretres z odhodom vokalista Andreja Matosa in celotne ritem sekcije, basista Luisa Mariuttija in bobnarja Ricarda Confessorija. Po mnogih špekulacijah o usodi skupine, sta preostala ustanovna člana Kiko Loureiro in Rafael Bittencourt začela z zbiranjem novih članov. Izbrani so bili vokalist Eduardo Falaschi (Symbols), Aquiles Priester (Paul Di'Anno) in basist Felipe Andreoli.
Leta 2001 je izšel Rebirth, ki ga je produciral Dennis Ward. Album je bil kritiško in komercialno popoln uspeh, po svetu so v dveh mesecih prodali čez 100.000 kopij. Plošča je še istega leta v Brazilijo dosegla zlato naklado. Naslednje leto je izšel EP Hunters and Prey, ki je vseboval akustične verzije skladb plošče Rebirth, nov material, priredbo Genesis komada Mama in njihov prvi komad v portugalščini Caça e Caçador (portugalsko za Lovec in plen). Istega leta je Angra gostovala na številnih brazilskih TV postajah.
Sledili so nastopi na japonskem, na festivalih Rock Machine v Španiji, Wacken Ope Air v Nemčiji in ProgPower v Atlanti, ZDA, kar je bil tudi njihov prvi obisk Združenih držav. Člani skupine so zatem gostovali na Led Zeppelin tribute albumu, The Metal Zeppelin – The Music Remains The Same.
Snemanje naslednjega albuma Temple of Shadow se je začelo janurja 2004 v studiu Mosh v Sao Paulu. Producentsko mesto je spet zasedel Dennis Ward. Kot gostje se ne albumu pojavijo Kai Hansen (Gamma Ray), Sabine Edelsbacher (Edenbridge), Hansi Kürsch (Blind Guardian) in brazilska legenda Milton Nascimento. Temple of Shadow je konceptualna plošča, ki se vrti okrog osebe znane kot The Shadow Hunter in njegove sage, ki so jo opisali kot "saga o vitezu križarju, ki se sprašuje o ekpanzionističnih idealih katoliške cerkve enajstega stoletja". Album prežemajo vplivi progresivnega metala, ki jih prej pri Angri nismo bili vajeni in zvok tako približajo skupinam kot sta Dream Theater in Pain of Salvation.V prvem tednu so samo na japonskem prodali 20.000 kopij, 50.000 v Braziliji in več kot 130.000 po svetu.
Sledila je uspešna brazilska in evropska turneja s headlinerskimi koncerti po Španiji, Italiji in Franciji v februarju 2005. Prvič v svoji karieri so igrali v Veliki Britaniji kot predskupina Dragonforce in se zatem pridružili finskim Nightwish za japonsko turnejo v marcu. Angra so se ustavili še na Tajvanu in prvič igrali v Avstraliji. Nadaljevali so z brazilsko turnejo in se kmalu vrnili v Evropo na Lorca Roch festival Live in Italy in Bull Rock festival, kjer do oder delili z imeni kot so Iron Maiden in Dream Theater.
Konec leta 2006 je Angra začela delo na novi plošči, Aurora Consurgens, zopet v sodelovanju z Dennisom Wardom. Album nima koncepta, besedila pa se ukvarjajo z različnimi duševnimi motnjami kot so samomor, skicofrenija, sociopatija, bipolarna motnja ipd. Istega leta je Fábio Laguna izdal solo progresivni inštrumentalni album, Freakeys, skupaj z bobnarjem Aquiles Priesterjem in basistom Felipejem Andreolijem.
ANGRA SO:
Edu Falaschi – vokal (ex- Symbols, Mitrium, Venus (Bra), guest for Genius)
Kiko Loureiro – kitara
Rafael Bittencourt – kitara
Felipe Andreoli – bas kitara (Firesign, ex-Di'Anno, Kiko Loureiro, Karma (Bra))
Aquiles Priester – bobni (Hangar, ex-Di'Anno)
NEKDANJI ČLANI:
Vokal in klaviature:
Andre Matos (ex-Viper (Bra), Virgo (Matos/Paeth), ex-Looking-Glass-Self, ex-Shaman (Bra))
Kitara:
André Luís Linhares Bastos
André Hernandes
Bas kitara:
Luis Mariutti (Henceforth, Firebox, ex-Shaman (Bra))
Bobni:
Marco Antunes
Ricardo Confessori (ex-Korzus, Shaman (Bra))
Alex Holzwarth (Rhapsody of Fire, Sieges Even, Val'Paraiso, Blind Guardian, Paradox, Dol Ammad, Avantasia)
Session klaviature:
Gunter Werno (Vanden Plas)
DISKOGRAFIJA:
Studijske plošče:
Angel's Cry (1993)
Holy Land (1996)
Fireworks (1998)
Rebirth (2001)
Temple of Shadows (2004)
Aurora Consurgens (2006)
EP-ji, best of, kompilacije, live plošče, DVD-ji:
Evil Warning (1994, EP)
Live Acoustic at FNAC (1995, EP)
Freedom Call (1996, EP)
Holy Live (1997, Live plošča)
The Holy Box (1998, Box set)
Acoustic... and More (1998, EP)
Hunters and Prey (2002, EP)
Rebirth World Tour – Live in Sao Paolo (2003, DVD)
Rebirth World Tour – Live in Sao Paolo (2003, Live plošča)
Ark of Shadows (2004, Box set)
Prevedel in uredil: Rok Klemše










na vrh