Kitarist in pevec Roye Albrihgton je ustanovni član ter šef legendarne britanske skupine Nektar, ki je bila v sedemdesetih pomemben del hitro razvijajoče se progresivnorockovske scene. Roye je del Nektar zgodbe od njihove ustanovitev leta 1969 dalje. Z izjemo kratkega premora konec sedemdesetih, ko je Nektar za dve leti zapustil, je torej doživel vse njihove vzpone in padce ter konec devetdesetih poskrbel za ponovno 'vstajenje' te kultne skupine. Za razliko od njihovih britanskih vrstnikov so Nektar večino svojih najboljših ustvarjalnih let preživeli na nemških tleh ter razvili precej specifičen pristop k progresivnemu rocku. Z Royeom smo se pogovarjali o novem Nektar albumu »Time Machine« in njegovem pogledu na moderno progresivnorockovsko sceno, nekaj besed pa je naneslo tudi na nepozabno turnejo njegovega banda s Frankom Zappo na začetku sedemdesetih ter prihodnost te legendarne skupine.
Rockline: Ali si zadovoljen s potekom trenutne turneje?
Roye Albrighton: Zelo sem zadovoljen. Prejšnji večer smo prvič igrali v Avstriji, kar je bilo šele drugič v naši dosedanji karieri in zato zagotovo nekaj posebnega. Zaenkrat lahko rečem, da sem res zadovoljen s potekom te turneje.
Rockline: Kako je prihod Billya Sherwooda (bivši član legendarnih Yes) v vlogi bas kitarista in producenta vplival na novi Nektar album z naslovom »Time Machine«?
Roye Albrihton: No, Billy Sherwood ni ravno naš novi basist. Z nami je nastopil samo na enem koncertu. Smo pa zato njegove usluge temeljito uporabili v studiu, kjer je bil producent oziroma koproducent našega novega albuma. Billy je zelo dober v tem česar se loti in to velja tudi za njegovo producentsko delo, obenem pa je še izvrsten bas kitarist. Toda kljub temu trenutno ni član Nektar.
Rockline: Torej z vami deluje v vlogi priložnostnega glasbenika?
Roye Albrighton: Ja, kot veste Billy že odkar ni več član skupine Yes deluje večinoma kot studijski glasbenik. Z njim smo se najprej namenili sodelovati izključno kot s producentom, vendar se je ob poslušanju našega novega materiala odločil na njem pustiti tudi nekaj lastnega glasbenega pečata in prispeval nekatere bas linije. Poleg tega se je še posebno osredotočil na zvok bobnov. Rezultat našega skupnega sodelovanja je zares dober album.
Rockline: Radi bi zvedeli kaj več o ozadju nastanka vašega novega studijskega albuma »Time Machine«.
Roye Albrighton: Večino materiala na novem albumu, z izjemo dveh skladb, je bilo v pre-produkciji posnetih v manjšem studiu in nato dokončanih v glavnem studiu. Zadnja leta je to naša običajna praksa, kajti dandanes je enostavno predrago, da bi si lahko privoščili preveč časa v studiu. Nekoč smo tam preživeli po tri ali štiri tedne, a danes je to preprosto predrago, zato imamo rajši pre-produkcijo in šele nato v čim krajšem času posnamemo končne verzije kompozicij.
Rockline: Kdaj in zakaj te se odločili, da boste spremenili naslov novega albuma iz »Juggernaut« v »Time Machine«?
Roye Albrighton: To se je pravzaprav zgodilo sredi ustvarjalnega procesa, saj smo se že pred »Juggernaut« poigravali tudi z nekim drugim potencialnim naslovom za album. Prvotno smo razmišljali o tem, da bi se imenoval »Juggernaut« zaradi samega besedila te skladbe. Originalno bi morala biti skladba »Juggernaut« inštrumentalna stvaritev, vendar smo ji kasneje dodali vokal in besedilo. Velikokrat, ko album enkrat pride skozi produkcijsko fazo, pride do sprememb prvotnih odločitev oziroma konceptov, tako da tovrstna praksa za nas ne predstavlja nič posebno pretresljivega.
Rockline: Zakaj ste se odločili posneti svoj prvi album priredb z naslovom »A Spoonful of Time«?
Roye Albrihton: »A Spoonful of Time« je bila originalno ideja, ki je prišla s strani naše založbe. Njihove ideja je bila, da bi jedro našega banda, se pravi osrednji člani, posneli album priredb drugih izvajalcev ter pri tem sodelovali s številnimi drugimi glasbeniki. Tako smo sodelovali z mnogoterimi odličnimi glasbeniki, vendar to vsekakor ni bila naša zamisel. Jaz osebno nisem bil preveč navdušen nad tovrstno idejo naše založbe. Vseeno pa se najdejo tudi ljudje, ki jim je »A Spoonful of Time« všečen album.
Rockline: Meni je bil všeč.
Roye Albrighton: No, pa imamo tu že prvo osebo, kateri je bil všeč.
Rockline: Ali kaj spremljaš moderno progresivnorockovsko sceno?
Roye Albrigton: Ja, občasno prisluhnem novim skupinam, vendar poskušam paziti, da to ne bi preveč vplivalo na Nektar zvok. Mi smo še zmeraj 'starošolska' progresivnorockovska skupina s precej specifičnim zvokom. Ljudje nas radi imenujejo progresivni rock, čeprav jaz niti ne vem točno kaj pomeni termin 'progresivni rock'. V primeru, da to pomeni veliko nenadnih časovnih prehodov znotraj posameznih skladb, potem se naši glasbi lahko reče tudi progresivni rock, vendar sam Nektar nikoli nisem prišteval v jedro progresivnega rocka, se pravi tam kjer se denimo uvrščajo skupine kot so denimo Yes.
Rockline: Kako pa je izgledala skupna turneja s Frankom Zappo, katere del ste bili leta 1973?
Roye Albrighton: Osupljivo. Ta turneja je bila preprosto osupljiva. Frank je bil neverjeten glasbenik in band katerega je imel s seboj na turneji je bil prav tako izjemen. Vsi po vrsti so bili fascinantni glasbeniki. Frank je imel resnično rad našo glasbo. Prvih pet dni pred začetkom turneje se je redno udeleževal naših vaj in nas z veseljem opazoval na odru. Ponudil nam je tudi možnost da se pridružimo njegovi založbi, saj je iskal nove bande za svojo založbo, vendar smo se na koncu odločili drugače. Frankov band je imel vsak večer popolnoma drugačen seznam koncernih izvedb, kar je obenem pomenilo, da je bila sleherno noč na vrsti drugačna glasba. Nikoli nisi vedel, kaj bo pripravil naslednji večer, saj je vsakič na seznam izvedb vključil popolnoma drugačne skladbe. Med to turnejo smo namesto 'od mesta do mesta' potovali 'od dežele do dežele'. V vsaki deželi, kjer smo igrali, je Frank že na začetku nastopa v svojem slogu odigral njihovo nacionalno himno. Že to je vsem prisotnim 'odpihnilo glave'. Med nastopom v Nemčiji je odigral nemško himno, vendar v svojem slogu. Prav tako je med našim obiskom Velike Britanije izvajal svojo različico britanske himne »God Save the Queen«, kar ni bilo nič manj zabavno. To so bili resnično čudoviti časi in našega druženja s tem izjemnim glasbenikom se bom vselej rad spominjal.
Rockline: Najbrž ste že kdaj slišali Iron Maiden priredbo vaše »A Tab in the Ocean« klasike »King of Twilight«? V primeru, da ste s to priredbo že seznanjeni, me zanima vaše mnenje o njej.
Roye Albrighton: Njihova verzija mi je všeč. Zanimiv se mi zdi Iron Maiden pristop do te skladbe, ki ni niti tako preveč drugačen od našega, vendar je zaznavno udarnejši. Priznati moram, da sem to priredbo, po zaslugi svojega zeta, slišal šele vrsto let potem, ko je prvič izšla na Iron Maiden singlu »Aces High«. Všeč mi je, da ni bila kakšna pretirano dosledna, jazz fusion ali progrockovska verzija naše skladbe.
Rockline: Iron Maiden basist Steve Harris je sicer vaš dolgoletni oboževalec.
Roye Albrighton: O ja, osebno poznam Stevea Harrisa. Enkrat sem ga srečal na letališču. Mislim da je bilo to v Saudski Arabiji. Njegov celoten band se je tedaj nahajal na letališču. Spominjam se, da me je zanimalo za kateri band gre, ko so me povabili v svojo bližino. Tedaj so se predstavili kot člani Iron Maiden in mi povedali, da so nedavno posneli priredbo ene izmed Nektar skladb. Seveda se mi je to zdelo dobro, Steve pa mi je tudi razodel, da je naš dolgoletni oboževalec.
Rockline: Večkrat so vas določeni mediji napačno označili kot del t.i. krautrock scene, glede na to, da ste bili v sedemdesetih nastanjeni v Nemčiji, čeprav je bila vaša glasba precej drugačna od krautrockovskih bandov. Ali so vas takšne primerjave kdaj zmotile?
Roye Albrihghton: Ne, sploh ne. Res ne vem zakaj nekateri ljudje mislijo, da termin 'krautrock' ni lepa beseda za poimenovanje določene skupine. To je samo termin, medtem ko smo Nektar še vedno Nektar, tako da se na določene oznake ne oziramo kaj dosti. Edini pravi razlog, zakaj nekateri še vedno mislijo, da smo nemška skupina, se nahaja v tem, kako se napiše ime našega banda, se pravi Nektar namesto Nectar. To se je zgodilo ob naši ustanovitvi samo zato, ker smo z izbiro črke 'k' namesto 'c' želeli sporočiti nekaj drugačnega in to še preden smo ugotovili, da je to nemška verzija besede 'nectar'. Zaradi tega so torej nekateri mislili da smo nemški band. Vendar, ko že omenjamo krautrock, moram dodati, da je v tistem času, sredi sedemdesetih, obstajalo kar nekaj fantastičnih krautrockovskih skupin kot so bili denimo Can, Amon Düül II, Birth Control in skupina o kateri smo se člani banda pogovarjali ravno prejšnji večer, Grobschnitt.
Rockline: Kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od Nektar?
Roye Albrighton: Še naprej bomo počeli to v čemer uživamo, kar pomeni, da bomo še naprej snemali novo glasbo in prirejali koncerte za vse ljudi, ki bi si nas radi ogledali v živo. Želimo si več koncertnih nastopov in turnej kot jih imamo zadnje čase, vendar si tega iz finančnih razlogov enostavno ne moremo več privoščiti, saj moramo biti zelo previdni okrog financ povezanih s koncerti. Še naprej bomo torej počeli to kar znamo najboljše; ustvarjali novo glasbo in poskušali izpeljati čim več koncertnih nastopov.
Rockline: Dokler boste seveda še imeli veselje do novih glasbenih podvigov.
Roye Albrighton: In dokler nas bodo bili ljudje še pripravljeni poslušati.
Rockline: Najlepša hvala za intervju, gospod Albrighton. Ekipa Rocklinea vam želi čim bolj uspešen nastop v Greifenburgu med katerim si bomo Nektar z veseljem ogledali od blizu.
Roye Albrighton: Hvala vam. V veliko veselje mi je, da se boste udeležili našega današnjega koncerta.
Koncertno reportažo iz nastopa skupine Nektar, dne 18.01.2014, v avstrijskem Greifenburgu, si lahko v celoti preberete TUKAJ!
na vrh