Intervju se je zgodil brez slehernega načrtovanja. S Tomotom čakava na betonski ploščadi pred vhodom v klub Boogaloo sredi Zagreba. Bil je drugi koncertni termin drugega dela evropske turneje zasedbe HammerFall, ki sta jih podpirali zasedbi Sabaton in Bloodbound. Pred vstopom na betonsko ploščad pred klubom je že postavljena bariera, za njo se nahaja črnina množice, ki vneto čaka, da se bariera sprosti ter lahko udari v notranjost kluba. Bilo je nekaj minut pred osmo zvečer. Ko takole jemljeva še zadnji zalet za naskok na zbir potrebnih informacij, ki bodo združene v objavo koncertne reportaže iz Zagreba na RockLine, se priziba na betonsko ploščad iz notranjosti kluba možakar, odet v hokejsko majico, da se naužije svežega zraka. V roki grizlja jabolko, ki ga je gotovo "sunil" v "backstage-ju" kluba. Radovednost naju je grizla do kosti, zato sva ga ogovorila in tako je na pobudo za intervju Urban Breed, le še skočil do nadrejenega v zasedbi Bloodbound, da je dobil žig odobritve in že smo sedeli v Boogalooju ob pijači in več kot zanimivemu klepetu s tem glasbenikom.
RockLine: Včeraj ste nastopili v Mariboru, v Sloveniji, začel se je ravno drugi del turneje s HammerFall. Kako zgleda situacija?
Urban Breed: Vse je super, le kar se mene tiče me je ravno včeraj izdalo grlo. Vnetje grla. Včeraj sem pel obupno v Mariboru zaradi tega.
RockLine: Pogovarjal sem se z nekaterimi ljudmi po koncertu v Mariboru in ste jih Bloodbound presenetili popolnoma, bili so navdušeni, celo to so dodali, da ste imeli odličen zvok.
Urban Breed: Res? To me zelo čudi, ker sem sam doživel ta naš nastop kot eden manj uspešnih. Kljub temu je to zelo lepo slišati. Krasno.
RockLine: Kako to, da si se vrnil nazaj v skupino Bloodbound? Predhodni album "The Book Of Dead" (2007) je bil posnet z bivšim Jaded Heart pevcem Michaelom Bormannon. Na novi album si se znova vrnil ti nazaj v skupino. Kaj se je dogajalo?
Urban Breed: Vse se začne pri denarju, pa tudi žal konča. Thomas in Fredrik, sta želela imeti Bloodbound le kot stranski projekt. Ne kot skupino. Tako sem za prvi album prispeval vokal in nisem dobil nobenega plačila za to. Četudi sem bil soavtor dveh skladb na albumu, Behind the Moon in Metal Monster. Vse avtorske pravice sta si lastila sama. Tako sem dejal, da se ne grem več in jim povedal lastne ideje in želje, oziroma kako jaz dojemam vso stvar. Zato sta pričela iskati nekoga, ki bo nadomestil moj vokal za naslednjo ploščo. Smešno ob tem je to, da sta se morala ugrizniti v jezik in pošteno plačati vokal Michaela Bormanna (ex Jaded Heart, solo, op.p.), ki je očitno postavil enak pogoj kot jaz sam. K Bloodbound pa sem se vrnil zato, ker je projekt končno prerasel v skupino, kot sem si želel tudi sam od vsega začetka. Sedaj vsi člani delimo denar, ki ga Bloodbound zaslužimo, med seboj.
RockLine: Povej nam. Zunaj imate novi studijski album, vaš tretji po vrsti, naslov je "Tabula Rasa". Prinaša kaj novosti?
Urban Breed: Novi album je precej drugačen od prvih dveh. Zlasti zato, ker sem tudi sam vključen v večino skladb, kot njihov soavtor. Dobil sem proste roke in status, kjer lahko zastopam svoje interese in posredujem ideje. Torej z drugimi besedami povedano, se lahko glasbeno izražam na zdrav način, brez da bi mi nekdo narekoval, kako hoče, kaj hoče, zakaj nekaj hoče. No vsekakor so med nami absolutna usklajevanja, a želim povedati, da mi status prostih rok, pri oblikovanju lastnih avtorskih zamisli v obliki surovih idej, povsem odgovarja. Odlično pri tem sodelujeva v Bloodbound tudi s Pelle-em (Pelle Åkerlind, kitarist Bloodbound, op.p.). Skupaj sva nedavna zagnala tudi projekt Trail Of Murder.
RockLine: Se ti zdi, da sta heavy metal in hard rock v tem času "izpeta" kar se idej tiče in ali je danes sploh še mogoče v glasbeno ustvarjalnem smislu presenetiti množico, ko se gibaš v tih žanrih?
Urban Breed: Da. Res je. Danes je povedano prav vse. Ti moraš v bistvu uporabiti nekaj starega, "že povedanega", a skozi svoj jezik, na način da spet uspešno prepričaš. Torej gre za recikliranje, nekakšno kreativno recikliranje. Zelo zanimivi so pristopi, kadar poslušaš različne glasbene žanre,... Oh mimogrede, vidim da nosiš majico Jethro Tull. To je ena mojih najljubših skupin...
RockLine: Oh hvala. Meni je so Jethro Tull prav tako ena ljubših skupin.
Urban Breed: ...no hotel sem reči, da je zelo pomembno da si dovzeten za poslušanje različnih žanrov. Danes so žanri postali majhni, prav tako so skupine manjše. Včasih so bile skupine velike v komercialnem smislu, a jih je bilo manj na prizorišču, prav tako je pa bilo žanrov manj, a so bili ti "večji". Sedaj se je vse razdrobilo. Imamo mnogo skupin in mnogo žanrov. V vsakem od teh žanrov je nekaj absolutno do konca izpiljenih skupin, v ustvarjalno izraznem smislu. Te so svoj značaj prignale do artističnega vrhunca. Ne glede na to ali se obrneš k pop rocku, hard rocku, nu-metalu, alter modnem groove rocku, da o vseh podzvrsteh heavy metala niti ne načenjava besed. Skupine si danes žal ne morejo priigrati statusa tiste historično pomembne veličine zasedb iz sedemdesetih in osemdesetih, ki so pravzaprav odstirale zastore rock glasbe in odkrivale razvojne dimenzije, vendar pa funkcionirajo v idejnem smislu, kot tudi v tehničnem smislu, nič slabše. To je zelo pomembno pri mladih, ki se šele pričnejo zanimati za metal ali hard rock, saj navadno "zagrabijo" za generacijo izvajalcev, ki se v starosti le za nekaj zrelostnih let razlikuje. Navadno se najprej poistovetijo z njimi. Potem pa potujejo po letnicah navzgor ali navzdol ter si širijo obzorje. Po mojem boš težko danes našel 16. letnika, ki bo konkretno takoj poslušal v prvem stiku z glasbo staro skupino, kot so recimo ravno Jethro Tull.
RockLine: Vse več je tudi zatekanja h križanju žanrov, fuziji. To je dejansko v ekspanziji danes.
Urban Breed: Vsekakor. Tu je še mogoče odkriti tržne niše. Se mi zdi zelo pomembno, da poslušaš vso glasbo. Potem pa kot avtor glasbe, skušaš potegniti nekaj iz progresivnega rocka in nekaj iz metala. Na prvi pogled najbolj nemogoče kombinacije, ki pa lahko ravno ob združevanju presenetijo in vzbudijo veliko zanimanje med ljudmi. To ti kot avtorju lahko, da veliko samozavest in te podkrepi v nadaljnjem ustvarjanju.
RockLine: Vsi se te spominjamo zlasti kot pevca zasedbe Tad Morose. Zakaj si skupino zapustil?
Urban Breed: Zgodilo se je da nas je pred pričetkom materiala za album Modus Vivendi Christer (Christer "Krund" Andersen, op.p.) postavil pred dejstvo, da moramo album posneti v vsega 14. dneh, saj naj bi se studio v katerem smo snemali, potem zaprl. Dejal sem, da je to absolutno premalo časa in da ne želim posneti material v pogojih, ki niso optimalni za doseganje rezultatov, ki so garant visoke kvalitete. Christer je vztrajal. No album "Modus Vivendi" je, kar se mene tiče, izreden album v komponističnem oziru, manjka pa mu boljša produkcija. Druga stvar je bila vse manjše upoštevanje glasbenih idej drugih članov zasedbe. Christer je, kot edini originalni član Tad Morose, tudi šef skupine. Vse bolj si je lastil tudi avtorske pravice za skladbe, ki smo jih sooblikovali skupaj. Zlasti kitarist Daniel (Daniel Olsson, op.p), ki je spisal glavnino osnovnih riffovskih ogrodij skladb, je ostajal večinoma prezrt.
RockLine: Kako to, da se je Fredrik Bergh - Bloodbound šef, kot nekdanji član AOR zasedbe Street Talk, torej skupine iz miljo oddaljenega žanrskega testa odločil, da požene power metal projekt?
Urban Breed: Ja veš, v tem obdobju danes gre za nek "mainstream", ki je zelo privlačen množicam in se je odločil, da se preizkusi tudi v tem. Vsekakor pa mu stojijo ob strani ljudje, ki jim heavy metal v njihovi pretekli karieri glasbenega udejstvovanja še zdaleč ni tuj in znajo še kako učinkovito rokovati z njim.
RockLine: Najbolj me je burilo dejstvo, ko sem se ozrl po knjižici vašega Bloodbound prvenca "Nosferatu" (2006) in ugledal, da je zasedba stilsko opravljena na fotografijah v "black metalski corpse paintings" nošnji. Kdo je prišel na to noro idejo?
Urban Breed: Veš, to nas vsi sprašujejo. Zgodilo pa se je povsem nenadejano in nepričakovano. Pravzaprav smo naše fotografije poslali v obdelavo in poslikani obrazi s "corpse paintings", so plod oblikovalčeve domišljije, ki se je igral v programu "Photo Shop".
RockLine: Noro zares. Power metal in skupina z black metalskim imidžem.
Urban Breed: Izdelek nam je bil preprosto všeč. Hoteli smo vzbuditi pozornost množic. In smo tudi jo, saj smo nastopali v začetku, ko smo izdali prvenec, uniformirani v "corpse paintings".A to je bila norost. Med koncertom sem postal ves zlepljen. Lasje so se mi dobesedno pulili, potil sem se kot konj pod reflektorji. Ta reč je zelo neznosna. Očitno to ni bil naš namen, da gojimo tak zunanji videz.
RockLine: S tem ste se nekako približali skandinavski različici ameriški zasedbi Lizzy Borden.
Urban Breed: Ha, ha, ha,... menim, da se v tem niti nisi dosti zmotil.
RockLine: Prihajaš iz Švedske, živiš pa v ZDA. Kako gre to dvoje skupaj, ko so v igri kooperacije z vsemi številnimi švedskimi glasbeniki?
Urban Breed: Živim v ZDA in to mi načeloma ne povzroča preglavic, glede sodelovanja. V Stockholmu imam majhno stanovanje, kamor občasno prihajam, ko se odpravimo na turnejo, ali pa je potrebno oditi v studio in podobno.
RockLine: Kaj pa pravi žena?
Urban Breed: Ja njej pa to ni najbolj všeč.
RockLine: Biff Byford, pevec zasedbe Saxon, je nekoč izjavil, da dokler prinaša denar domov s koncertnih turnej k ženi, ta nima razlogov, da bi se pritoževala.
Urban Breed: V tem oziru, se pa popolnoma strinjam z njim.
RockLine: Kaj lahko pričakujemo od nocojšnjega koncerta Bloodbound tu v Boogaloo-ju, sredi Zagreba?
Urban Breed: Mi bomo priredili popolno razdejanje na odru. Dali vse od sebe, priredili metal žur po najboljših močeh. Sam imam sicer vneto grlo, a bom pristopil maksimalno.
RockLine: Urban. Izredna hvala za tvoj čas. Želiva ti odličen nastop in srečno nadaljevanje turneje s HammerFall.
Urban Breed: Hvala tudi vama, sedaj pa letim na oder!
intervju vodila: Tomo Jurca & Aleš Podbrežnik
na vrh