Troy razkriva QOTSA detajle (2007)

Med pospravljanjem zaprašenih kotičkov sem se dokopal še do zadnjega dela mojega predala ter našel dokumentiran posnetek trenutka, ko sem se mimo množice razgretih oboževalcev smel sprehoditi v zaodrje zagrebškega festivala Radar ter sedel na stol in čakal na človeka, ki je zaznamoval ogromno alternativnih posladkov iz moje glasbene kolekcije. Troy Van Leeuwen ni zvezdnik, ki bi blestel v osrednjem soju žarometov. Je človek iz sence, ki pa je imel na svoji bogati glasbeni poti čast igrati z nekaterimi najpomembnejših glasbenikov današnjega časa. Med njimi so sive eminence iz skupine A Perfect Circle, kjer je svoje veščine glasbenega barvanja muzikaličnih podtonov pletel z Maynardom Jamesom Keenanom, frontmanom skupine TOOL ter idejnim vodjo ter kitarskim gurujem Billyjem Howerdaleom. Zadnji izlet, ki je obetal le krajši postanek, a se je postanek zavlekel nekoliko dlje od pričakovanega, pa je večletno sobivanje v precej turbulentnem kolektivu zasedbe Queens Of The Stone Age. Letos so izdali ploščo Era Vulgaris. O tej in predvsem o njegovi viziji glasbe sem nameraval spregovoriti par besed. Po večminutnem čakanju je elegantno oblečeni mož z očali le pristopil k meni in neme predstave, ki sem jih o njem gojil do takrat, so končno dobile zven besed ter zadržane, a vseeno silovite osebne glasbene filozofije.

RockLine: Pred nekaj leti ste že nastopili pri nas v Sloveniji.

Troy: Ali sva slučajno morebiti že takrat imela možnost kramljati?

RockLine: Ne, te časti takrat, žal, še nisem imel. V veliko čast in veselje mi je, da to lahko storiva na tem nastopu.

Troy: Lep pozdrav.

RockLine: Dobrodošli na festivalu tukaj v Zagrebu. Kakšni so bili vtisi, ko ste nastopili v Ljubljani in kakšne so tihe želje, ki jih gojite oziroma kaj pričakujete od nastopa na odrskih deskah zagrebškega Radar Festivala?

Troy: Ljubljana je bila povsem nova izkušnja, saj je bil koncert v ljubljanskih Križankah naš prvi nastop na vaših tleh in kaj ostane v spominu po intenzivnem koncertu? Kopica norih oboževalcev. Norost tu pojmujem povsem pozitivno. To novost predstavlja tudi Zagreb. Ljubim nastopanje v novih krajih. Že po Ljubljani sem imel močen vtis, da bi se bilo potrebno vrniti, tako da resnično upam, da bo do tega kmalu le prišlo.

RockLine: In kdaj lahko dejansko to vrnitev v naše loge tudi dejansko pričakujemo?

Troy: Predvideno je bilo, da bi tam nastopili pred kratkim. Nazadnje je bilo govora o tem letos, a to planiranje koncertov ter krajev kjer naj bi nastopili zna biti precej težavno, manj navdušujoče poglavje glasbenega posla. Ljubljano imamo v načrtu, upam vsaj, za naslednji obisk Evrope. Prav tako bi želel ponovno obiskati Prago. Želje so eno, zmožnosti pa, saj veste…

RockLine: QOTSA ste v nekaj letih od vašega glasbenega rojstva ali bolje- ko je Josh, začel po Kyussih sanjati o poti naprej in sanje udejanjil v prvih zametkih tega, kar ste danes- prišli že tako daleč, da v majhnih klubih domala ne morete nastopati več. Ali to pomeni, da vam nastopanje pred velikimi množicami bolj ustreza?

Troy: Ne bi rekel, da dajem sam osebno velikim množicam prednost. Oboji- majhni in veliki koncerti- mi pomenijo enako. Festivali velikosti tukajšnjega zagrebškega so enkratni. Sicer smo igrali tudi pred manjšimi množicami. Denimo kakšnih 2800 ljudmi. To bi štel za klubski nastop. Sicer v velikem klubu. Nič se ne more kosati tudi s tem. Gre za preplet vseh nas tesno skupaj, vonju znoja in uživanju glasbe kot take v tesni zvezi enosti, skupaj. Lažje se povežeš s publiko in čutiš njen utrip in tudi to je enkraten občutek. Oboje mi je pri srcu, a vseeno upam, da nam bo omogočeno nastopati v več klubih, pa čeprav več noči zapored. To je bolje kot igrati na enem orjaškem nastopu ter brezosebno oditi dalje, a to je sedaj še nemogoče napovedovati.

RockLine: Slišal sem te že predstavljati materiale z albuma Songs For The Deaf. Po dveh albumih je tu Era Vulgaris. Kaj je po tvojem mnenju rdeča nit oz. kaj je v samem osrčju albuma? Kakšna zgodba?

Troy: Nekega klenega koncepta, ki bi vse vezal v celoto, dejansko ni. So le ti posamični kosci, skladbe, ki so prihrumele iz popolnega niča oziroma so kot take postale v studiu, kjer smo jih snemali in v danem trenutku igrali. Snemalni tempo je bil spontan in naenkrat je prišlo tako daleč, da smo določali naslov plošče. Ideja je bila, da bi trenutek kohezije ovekovečili z imenom Era Vulgaris. Gre za našo vizijo modernih časov in modernega rocka. To nam je vsem skupno in karkoli sporoča, sporoča to v danem trenutku. Danes. Zdaj. Tukaj. Gre, po mojem mnenju, za primerno ubeseditev. Gre za stanje QOTSA, ki ga tudi sami ne dojemamo drugače kot bivanje tukaj in zdaj. Ne gre za kritiko časa v katerem živimo kot nečesar prostaškega. In tudi ne govorimo, da so časi, v katerih živimo, popolno sranje. Sprejeti je potrebno moderno dobo tehnologije in sobivati tukaj in zdaj.

RockLine: Če pa bi primerjal Ero Vulgaris s preteklimi albumi ter, denimo, z Lullabies To Paralyze…

Troy: Queensi smo eksperiment in vsak album je drugače povezana celota in ravno v tem je smisel, saj se je vedno potrebno nadgrajevati, rasti in spreminjati, preizkušati svoje meje zmožnosti. Ravno zato nas oboževalci, ki čutijo podobno z neko ploščo, ne morejo prepričati v to, da bi neko stvar slepo ponovili dvakrat na isti način. Gre za večno prenavljanje in če bi tega ne storili ter postali predvidljivi, potem bi me veselje, ki ga imam z delom sedaj, popolnoma minilo in bi gravitiral v smeri proč od projekta.

RockLine: Kako pa dojemaš večne menjave v zasedbi nestabilnega jedra skupine.

Troy: To je umetnost in gre za povezovanje parih posameznikov. Ko se dogaja kemija, so stranski učinki vedno pozitivni in tudi negativni in do zdaj je bilo jedro benda, ki ga sestavljamo danes, nespremenjeno že tri leta. Gre torej za dobro kombinacijo posamičnih elementov. In novi igralci zmorejo dodajati nove plasti in nove drobce glasbenega presenečenja ter prispevati k prej omenjeni evoluciji. Pošast skupine Queens Of The Stone Age tako nenehno raste, se nadgrajuje ter razvija. V svoji težnji po nadgrajevanju pa umetniško rastemo na časovni premici tudi mi.

RockLine: Kot oboževalec skupine A Perfect Circle. Ali si, po vsem, kar je bilo povedano v medijih, sploh še lahko nadejamo, da se boste APC ponovno zbrali skupaj ter posneli nov album?

Troy: Povem lahko le to, da sem z večino- z Maynardom, Billyjem in ostalimi tudi- v precej rednih stikih. TOOL so v tem trenutku ena glavnih glasbenih preokupacij v Maynardovem življenju zdaj in vedno je šlo za neuravnotežen boj Davida in Goljata če primerjate APC in TOOL. Billy še vedno nenehno ustvarja novo glasbo. Ne bo sicer nosila imena A Perfect Circle, a bo oboževalcem slednje skupine nova stvaritev nedvomno všeč. Razlika je le v tem, da na tem projektu namesto Maynarda poje kar Billy. Glede šans, da se bomo ponovno zbrali skupaj: tega sedaj ne morem predvidevati in napovedovati. Rečem lahko le, da te ljudi brezpogojno spoštujem in če bo prišlo kdaj do zmožnosti ali pa se bo ta priložnost pokazala, bom brezpogojno pristopil k vnovičnemu sodelovanju.

RockLine: In še zadnje, sklepno dejanje intervjuja: Kaj je sporočila, ki bi ga v tem trenutku želel sporočiti našim bralcem?

Troy: V tem trenutku? Tega nekako nisem popolnoma vešč (smeh). Rekel bi le: polno uživajte v sedanjih modernih časih!