Pred nekaj dnevi sem se odpravil v bližino ljubljanskega Broda, kjer imajo svoj domicil Tomcat, ljubljansko / gorenjska / posavska hard rock naveza, za katero je uspešno leto, v katerem so med drugim izdali prvenec »Bits N' Pieces« (recenzija TUKAJ) in se okrepili z novim kitaristom Gregom. Leto bodo, kot je to sedaj pri njih že v navadi, zaključili prihajajoči konec tedna s koncertom v kranjskem Trainstation Squatu. V mičnem vadbenem prostoru, ki so ga opremili tudi s pomočjo prihodkov od prodaje albuma, so člani benda za Rockline spregovorili o svoji preteklosti, prihodnjih planih, kot tudi o pogledu na stanje slovenskega (hard) rocka na splošno.
Pozdravljeni Tomcat, za začetek eno povsem klasično ogrevalno vprašanje, kako ste?
Šujo: Zdaj ko si s seboj prinesel pivo zelo dobro! (smeh)
Ujel sem vas ravno po koncu vaje. Kako je z vajami, vadite tudi takrat, ko nimate v kratkoročnem planu nobenih koncertov?
Šujo: Da, saj drugače ne bi psloh nikoli vadili. (smeh)
Denis: Ja, redno vadimo, enkrat tedensko. Seveda pride kakšen teden, ko se ne uspemo dobiti, zato pa se kdaj dobimo tudi po dvakrat.
To pomeni, da redno premagujete tudi medkrajevne razlike, ti Greg si namreč iz Krškega?
Greg: Da, kaj pa mi še preostane drugega?
Šujo: Letos se rabi vozit samo on. Lani se je Žiga vozil iz Loža, zdaj pa smo ostali člani razporejeni širom Ljubljane, tako da je Greg edini izmed bolj oddaljenih članov.
Pred vami je koncert v kranjskem Trainstation Squatu, kjer boste igrali 21. decembra. Ali za nastop načrtujete kaj posebnega, se lahko nastopa veseli tudi kdo, ki vas je gledal že večkrat?
Šujo: Sigurno! Šlo bo za dolg nastop, igrali bomo nekaj novih avtorskih komadov, dodali smo tudi nekaj novih priredb, pripravljamo pa tudi posebno presenečenje, ki pa ga za zdaj še ne bomo razkrili.
Žiga: Šlo bo za drugačen nastop, kot so bili dozdajšnji, ne samo da bo daljši, tudi sicer bo nekaj posebnega.
Šujo: Pravzaprav na ta predbožični termin zdaj že kar tradicionalno igramo v Kranju in je vedno nekaj posebnega - tako da bo sigurno tudi zdaj.
Denis: Če ne drugega, bo nov wah wah kitarski efekt, Rok ga namreč ni imel. (smeh)
Spomladi ste izdali prvenec »Bits N' Pieces«, promovirali ste ga na odrih, zdaj pa so pred vami že novi izzivi. Vem da imate napisanih že veliko novih komadov, pridno delate naprej, kakši pa so vaši naslednji cilji, se morda že spogledujete z novim albumom?
Denis: V kratkoročnem planu imamo izdajo singla in spremljajočega videospota za komad Adrenalin, ki smo ga v živi izvedbi predstavili že v Orto baru.
Šujo: Nekje v dobrem mesecu naj bi izdali Adrenalin, ki je že dolgo posnet, a ga zaenkrat skrbno varujemo. Ciljamo, da ga bomo skupaj z videospotom izdali nekje po novem letu.
Vrnimo se zdaj nazaj na vaš album »Bits N' Pieces«. Vemo kakšna je scena, da je težko narediti kakšen velik karierni skok, pa vseeno, ste zadovoljni z odzivom in vsem, kar vam je izdaja albuma prinesla?
Denis: Ja in ne. Kar se tiče same glasbene vsebine, smo totalno zadovoljni s tem, kar smo pokazali, medtem ko sam odziv ni bil tako rožnat, kot smo ga pričakovali.
Šujo: Predvsem v količini koncertov smo pričakovali boljši odziv. Sama plata se je sicer kar dobro prodajala, z denarjem smo si uredili vadbeni prostor, ampak roko na srce nekih koncertov pa ni bilo, kakršnihkoli mičnih ponudb, ki bi vključevale vsaj kritje potnih stroškov, tega ni bilo veliko.
Žiga: Nič več denarja nimamo, kot smo ga imeli. Še vedno smo samo to, kar smo... (smeh)
Šujo: Za nas kot bend se razen tega, da lahko po svetu hodimo z daljšimi kurci, ker smo pač izdali plato, ni spremenilo prav nič.
Žiga: Štejejo pa tudi izkušnje. Spoznali smo, kako potekajo stvari, kaj pomeni snemanje albuma in vse stvari, ki jih prinese izdaja.
Šujo: Ugotovili smo, da lahko od zdaj naprej v studiu nastopimo bistveno bolj samozavestno. Zdaj ko smo snemali drugič, je tako vse potekalo mnogo hitreje in lažje, kot v prvo, pri snemanju albuma. Pa še eno na vprašanje navezujočo stvar bi rad poudaril. Ogromno bendov pri nas ni realnih v eno ali drugo smer, na eni strani eni igrajo za dvajset evrov ali še toliko ne, tako da si še potne stroške plačujejo sami, s čimer odžirajo koncerte tistim, ki se dovolj cenimo, da ne igramo za manj kot minimalen honorar. Veliko je organizatorjev, ki gledajo samo na to, da bodo čez večer prišli čim ceneje, ne glede na vsebino. Na drugi strani pa so bendi, ki se preveč cenijo v drugo smer in se kujejo v zvezde, kar je prav tako problem. Verjemi, da je naša cena tako minimalna da me je sram povedat koliko, pa je še to včasih za kakšnega organizatorja preveč. Ampak tako to gre, s honorarjem organizatorju sporočiš, da si resen, tako da se bo tudi on potrudi, koncert dobro promoviral in k stvari pristopil maksimalno. Ker če greš iz Ljubljane v denimo Novo Gorico igrat za 30€, bo tonski mojster zadet ali pa ga sploh ne bo, v zaodrju bo polovica napol spitega piva in Eurospina in pica od benda izpred štirinajstih dni. Hvala lepa, tak odnos nima nobenega smisla.
Vaš kitarist Rok je študijsko odsoten, zato ste iskali novega kitarista. V skupino si prišel ti Greg, kako si se odločil za ta korak?
Greg: Jaz sem že nekaj časa iskal kakšno skupino, enostavno zato, ker rad špilam. V Krškem ni nobene resne žanrsko podobne skupine. Včasih se zažene kako novo skupino, se dobimo na dveh ali trej vajah, potem pa ves začetni zagon izgine. Nadaljeval sem z iskanjem kakšne resne skupine in preko Facebooka je moja boljša polovica izbrskala, da Tomcat iščejo kitarista. Rekel sem si, gremo probat, ničesar ne morem izgubiti.
Nato ste se dobili, vaja ali dve, in si začutil, da je kemija tista prava?
Greg: Tako nekako ja. Nevem pa, kaj so začutili ostali. (smeh)
Denis: Gregov prihod je bil zanimiv. Od začetka smo bili vsi malo bolj trdi, sčasoma pa smo se ujeli. Najprej smo se mogli navaditi eden na drugega. Sprva, ko smo vadili še z dvema kitarama, je bilo vse skupaj zelo glasno, mogli smo se privaditi, da kdo igra kaj več, drug manj in podobno. Zvok je postal poln, tako da smo mogli začeti z reduciranjem, česar do Gregovega prihoda nismo bili vajeni.
Kakšni pa so prihodnji plani, ko se iz študija vrne Rok, boste naprej delovali kot petčlanska zasedba?
Šujo: Taki so načrti, s tem, da se bomo namesto dveh kitar začeli posluževati tudi drugih inštrumentov.
Vaša pot gre torej dalje, prišle so kadrovske okrepitve, bend se torej razvija. Menite, da se razvijate tudi v sami kreativni smeri, odkrivate področja, ki jih denimo na prvencu še niste?
Denis: Defenitivno se razvijamo. Ena zelo očitna razlika je seveda že sam jezik, cela naša prva plata je bila v angleščini, single pa bo v slovenščini.
Šujo: Mislim da je tudi že na Bits N' Pieces z raliko med starejšimi in mlajšimi komadi slišna smer, v katero rinemo. Žanrsko smo veliko preskakovali od hard rocka do heavy metala in obratno, zdaj pa se vse bolj zbližujemo s klasičnim hard rockom, zato menim, da bo naša naslednja plata veliko bolj enotna. Prava rockerska plata, kar pa ne pomeni, da bo kaj manj trda kot prvenec.
Kako pa nastajajo novi komadi?
Denis: Proces nastajanja komadov je popolnoma spontan. Ponavadi pride en riff, iz katerega se nato razvije celoten komad. Včasih pride tudi kakšen solo del, ali pa celo linija, ki se ti začne peti, recimo za prvo plato je en komad nastal na eni vaji v roku pol ure. Kar zgodilo se je.
Žiga: Pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da smo žanrsko odprti. Igramo tudi pri drugih bendih, zato lahko vsak v skupen mozaik doda svoj kamenček. Sam denimo spremljam Alexa Volaska, za dušo pa preigravam še z bendom 501, medtem ko Denis z drugim bendom preigrava jugo klasike. Ko sem sam prišel k Tomcat, je bila večina prve plate že napisane, večino sta prispevala Šujo in Rok, zdaj pa nov material delamo vse bolj skupinsko, vsak skuša v celoto dodati kakšno svojo idejo.
Šujo: Tudi Greg je dal zdaj v komade že svoje prve avtorske dotike, tako da brez dvoma rastemo in se razvijamo naprej.
Še eno malce smešno vprašanje... povejte, ali kot člani benda občutite razliko, kar se tiče pristopa deklet do vas?
Denis: A to bomo dal notri, da smo itak vsi zasedeni? (smeh)
Šujo: Večina od nas je v monogamnih zvezah... (smeh) Mislim, da dejansko je razlika.. če imaš bend, lahko tudi grd tip dobi dobro babo, jaz sem živi dokaz za to. (smeh)
Žiga: Čeprav, kakorkoli obrnemo, je med našimi poslušalci več moških kot deklet, da si ne bo kdo kakšnih utvar ustvarjal.. (smeh)
Kot skupina ste se formirali leta 2009. Bi lahko za ta štiri leta eksistence izpostavili nekaj vrhuncev delovanja, seveda poleg izdaje prvenca, ki je za vsako mlado skupino ena izmed kariernih prelomnic.
Šujo: Ja, resda uradno obstajamo od leta 2009, ampak dejansko Tomcat kot taki delujemo od leta 2011. Prva postava z današnjim bendom nima nobene veze, od takrat sem zraven samo še jaz. Tista formacija je bila kljub vsemu zastavljena drugače, vmes je vse skupaj poniknilo, nato pa se je poleti 2011 vse skupaj začelo resneje postavljati na noge. Podpiralo nas je kar nekaj ljudi, ki nam je pomagalo, da smo lahko imeli že pred koncem leta premierni nastop v Orto baru z več gosti, takrat je pri nas pel še Anžek (danes Retro Kult).
Žiga: Da ne govoriš mogoče o letu 2010? 2012 sem namreč že jaz prišel v bend...
Šujo: Ja, bo držalo, govorimo o letu 2010. Takrat so začeli nastajai tudi že prvi komadi.
Denis: Kar se pa tiče tistega dela vprašanja o vrhuncih, mislim da jih je bilo že kar nekaj. Eden izmed njih je bil nastop na Metalcampu, kjer smo maksimalno uživali, bili smo tudi predskupina na koncertih Lizzy Bordnov in L.A. Gunsov. Sploh od slednjega koncerta v Sputniku na Viču nam je v spominu ostala pogostitev, ki je bila res vrhunska.
Šujo: No, tako je realno stanje slovenskega rocka - če kot nastopajoči dobiš za jest, si že navdušen. (smeh)
Denis: Pa nastop v Bujah, tam je bilo prav tako nepozabno. »All you can drink« scena, verjemi da smo se zabavali.
Šujo: Prav tako ne smemo pozabiti Vodic. Bilo je torej že kar nekaj dobrih nastopov, izdaja plate, če bi mogel izpostaviti pa samo eno stvar, bi to bil tisti koncert skupaj z L.A. Gunsi.
Denis: Ne, veš kaj je bil vrhunec, ko sta dve bejbi Roku odtujili majico, seveda z željo po intimnejših stikih z njim. Pričakuje se, da bosta majico vrnili, tako da če zdaj slučajno bereta te besede, vesta kaj morata narediti. Majica naj se vrne! (smeh)
Za konec še eno klasično vprašanje, in sicer vaše zadnje misli za našo bralstvo oziroma vaše poslušalstvo, torej tisto poslednje sporočilo?
Šujo: Pridite na naš špil 21. decembra v Kranj. Igrali bomo s Contra Verse, super hard rock bendom iz avstrijskega Gradca, ki je nastopil že na Lipstikk N'Leathür festivalu v Medvodah. Vstopnina bo tako draga, da si jo bo lahko privoščil le malokdo...(smeh) Vabljeni torej!
Šujo: Bi se pa ob tej priložnosti radi zahvalili tudi naši založbi On Parole, ki nam je izdala plato in takrat lepo poskrbela za nas. Bendi, ki ste kaj vredni, pojdite do Čopa, in on bo povedal, če ste kaj vredni. (smeh) Ne resno, hvala On Parole!
Intervju vodil, fotografije 1 - 4: Urban Bolta
Fotografija 5: Aleš Podbrežnik
na vrh