Peter Tägtgren je s svojimi Hypocrisy stari znanec slovenskih odrov, s Pain pa se je na letošnjem Metalcampu prvič predstavil na naših tleh. Pred koncertom smo se lahko s Petrom pogovarjali na tiskovni konferenci, ki sta jo nekoliko zaspano opazovala tudi Peter Iwers (sicer basist In Flames) in bobnar David. Peter je bil neverjetno zabaven in sproščen sogovornik, ki ga je kakih deset novinarjev zasulo z vprašanji za katera je bilo 15 minut še premalo. Spodaj lahko preberete zapis tiskovne konference, vprašanja, ki jih je postavil RockLine so označene, preostala pa so ideja drugih novinarjev.
Bral sem, da je bil tvoj studio, The Abyss (Brezno op.p.), nekoč norišnica. Kako to, da si izbral ravno to lokacijo, in, ali še vedno prisotni duh mentalnih bolnikov kako vpliva na tvoje delo?
Peter: Ohranja me pri pameti (smeh)... Ampak resno, lokacija je prelepa, sredi gozda, kilometre stran od stresa in mestnega življenja. Pravzaprav sem kupil celotno vas, samo da imam mir in tišino, oddajam stanovanja, tam imam studio in svojo hišo. Kul je! Ko igraš koncerte ali ko si na turneji je vedno lepo, da se lahko vrneš domov, kjer je povsem spokojno.
Je možno, da bi se nekoč zasedbi Hypocrisy in Pain odpravili na skupno turnejo?
Peter: Uf... ne vem. Mislim, da moje glasilke tega ne bi prenesle. Pravzaprav nisem prepričan, ker tega še nikoli nismo poizkusili. Na Wacknu sem sicer nastopil obenem z Lockup, Hypocrisy in Pain, a na različne dneve, z Lockup pa sem odigral samo nekaj komadov. Kot pravim... Mislim, da bi bilo neumno pripraviti 20 koncertov, nato pa bi že po dveh ostal brez glasu. Tako, da tega raje ne bi preizkušal.
Kaj se dogaja s ploščo priredb? Bilo je nekaj govoric, da jo boš izdal, sedaj pa je vse potihnilo.
Peter: Ja... Razlog za to idejoje bila le moja želja, da izpolnim pogodbo. Dogovorili smo se, da za njih izdam še ta album "coverjev", nato pa se bodo naše poti razšle. Nekje na polovici snemanja pa so si očitno premislili in pogodbo smo razdrli. Priredbe so romale v predal, saj sem se posvetil delu na novi studijski plošči. Ko podpišeš pogodbo z novo založbo (Peter je s Pain novo ploščo izdal za Roadrunner Records op.p.) pač ne želijo, da je prvenec za založbo plošča priredb. Priredbe še vedno ležijo naokrog, izšle bodo kot bonus komadi, mislim, da lahko na iTunes poslušate priredbe Depeche Mode in drugih. Tako da bodo te priredbe vedno na voljo, če že ne na albumu, pa v neki drugi obliki.
Kakšna je po tvojem mnenju Pain publika? So to Hypocrisy feni...
Peter: Mislim, da je različno od države do države, a mislim, da gre za publiko vseh starosti, od 5 do 60 let. Nekakšna mešanica je... Menim, da je kakih 60% Hypocrisy fenov všeč tudi Pain, so pa tudi Pain feni, ki jim morda ni všeč Hypocrisy ker smo preveč brutalni.
RockLine: Kako si izbral Petra Iwersa (In Flames) in Mikkeya Deeja (Motörhead) za gosta na novi plošči Psalms of Extinction?
Peter T.: Eeeem... ne vem, kje je Peter, zakaj ne vprašaš kar njega (smeh).
Peter I.: Kaj?
(smeh)
RockLine: Zanima me kako je prišlo do tvojega sodelovanja na Psalms of Extinction...
Peter I.: Nekaj časa sva se pogovarjala o tem, ko sva se enkrat spravila k delu pa sva imela osnovo komada narejeno v hipu.
Peter T.: Ja, v desetih minutah sva imela končan komad, nato sva se samo spogledala in se vprašala, kaj naj počneva sedaj (smeh). Začela sva poslušati še preostale komade in Peter si je izbral pri katerem želi še igrati. Z Mikkeyem pa se vedno srečujeva na festivalih, postala sva kar festivalska prijatelja, ko smo igrali na švedskem, sva se srečala v Gothenburgu, prišel je v backstage in preprosto rekel, da hoče igrati na naslednjem albumu. To je bilo pred dvema letoma. Ko sem pisal material za novo ploščo, komad Zombie Slam, ki je precej rock 'n rollsko obarvan, mi nikakor ni uspevalo zato sem ga poklical, če bi pomagal in dva tedna kasneje je posnel bobne. Super je bilo!
Zakaj si za priredbo na plošči izbral Björkino Play Dead?
Peter: Ker je odličen komad, Björk mi je bila vedno všeč. Tudi odpeti je bilo drugače, bolj zahtevno, vedno je zanimivo poizkusiti nekaj drugačnega. Play Dead je eden mojih najljubših komadov in pri priredbah je seveda vedno tako, da hočeš narediti komad, ki ti je všeč, ne pa nekaj kar ti je zanič. Bilo je povsem naravno in mislim, da da plošči drugačen, nov prizvok.
V izjavi na tvoji spletni strani si povedal, da ti glasba pomeni vse, pomagala ti je skozi ločitev...
Peter: To je pač edina stvar, ki jo znam in se je ne naveličam. Zame je velik izziv pisati glasbo, hoditi na turneje in hkrati vedno postajati boljši. Hkrati je torej izziv in zabava. Najboljša služba na svetu.
Tvoja obsedenost z nezemljani je dobro znana. Boš še kdaj posnel videospot z nezemljani v stilu Same Old Song?
Peter: Verjetno misliš spot za Shut Your Mouth. Ne vem, zdaj sem posnel video za Zombie Slam v Ameriki... Nikoli ne veš, bomo videli kaj bo čas prinesel, obljubljal ne bom nič, saj se prepustim toku.
Kdo se spomni idej za videospote. Neverjeteni so!
Peter: Ponavadi so to režiser in scenaristi. Sam se v to raje ne vmešavam. Včasih izpade dobro, včasih je zanič (smeh). Povejo ti pač, kaj hočejo narediti, in če ti je všeč potem to pač narediš.
Je bila ideja za Shut Your Mouth tvoja?
Peter: Ta tip je drugače posnel kratki film in želel je, da nastopam v njem. Nekaj komada je pravzaprav v filmu. Še nikoli ni posnel filma, posnel pa je ogromno videospotov in res si je želel posneti film. Zanj je bil to pravi izziv in precej težko delo. Snemali smo štiri, pet dni. Spot je zabaven, rad nastopam pred kamero, zdi se mi pravi izziv.
Večinoma delaš sam. Bi rekel, da je to prednost ali obratno?
Peter: Ko delam Pain ploščo se pogosto zaletim v zid, saj si tako vpleten, da ne veš več kaj delaš in ne moreš nikogar vprašati za nasvet. Ko delamo Hypocrisy, pišemo skupaj in je precej lažje. Ko delaš sam traja malce dlje, a je toliko bolj veselo ko v rokah držiš diplomo, novo ploščo.
Kaj pa se trenutno dogaja s Hypocrisy?
Peter: Le na krajšem dopustu smo. Zadnji dve leti sta bili zelo intenzivni, za ploščo Virus smo naredili pet turnej – tri ameriške in dve evropski. Izgoreli smo tako, da potrebujemo počitek. Horgh je trenutno zaposlen z Immortal, meni uspevajo Pain, Michael je prvič postal očka. Ko bomo pripravljeni, bomo spet začeli s pisanjem. Ne vem pa še kdaj.
Za priredbo Beatlov Eleanor Rigby si napisal aranžma in sodeloval z orkestrom. Je šlo za sledenje trendom, saj ogromno bandov sodeluje z orkestri ali je šlo za novo idejo?
Peter: Tega nisem še nikoli naredil. Odšli smo v ogromen studio, tam je snemala tudi Abba, zame je bilo to nekaj popolnoma novega. S takimi inštrumenti še nisem delal in zanimivo se je bilo spomniti melodij zanje na mojih klaviaturah doma, nato pa to slišati od 16-članskega orkestra. Neverjetno je bilo!
Ali lahko živiš od denarja, ki ga zaslužiš z metalom?
Peter: Ja ja, seveda. Obogateti ravno ne moreš, živiš pa lahko preprosto. Boljše je kot stati v trgovini. Vsaj zame... Imel sem nekaj norih služb. Skrbel sem za ribe, delal sem v pivovarni... Še vedno imam rekord v največ pokradenega piva (smeh). Dokler lahko delam glasbo sem vesel.
Kaj pomeni naslov Psalms of Extinction?
Peter: Ne vem, naslov je (smeh). Ne vem, lahko so pesmi mojega lastnega propada, svet je v dreku, zaradi onesnaženja... Nisem hotel pridigati, samo zapisati sem hotel. Mislim, da naslov deluje, lahko gre za propad okolja ali pa lasten propad.
So na plošči isti glasbeniki kot na turneji?
Peter: Na plošči sem samo jaz, razen na tej kjer je nekaj gostov. V živo je ponavadi stalna zasedba, trenutno je vskočil Peter namesto Andrea, ki trenutno igra s Clawfinger. Prejšnji teden ni bilo Michaela, vskočil je Niclas, ki je včasih igral z In Flames. Trenutno smo torej nekakšen incestni band (smeh). Skušamo pa vedno ostati v isti zasedbi.
RockLine: Produciral si že nešteto albumov. Za katerega pa bi rekel, da ti je še posebej ostal v spominu?
Peter: Uf... Nimam pojma. Različno, vedno se skušano ob snemanju zabavati, a hkrati iz vseh izvleči najboljše. Snemanje s Celtic Frost je bilo zamen najnapornejše, a tudi zelo zabavno. Destruction, Marduk, Dimmu Borgir... z njimi se vedno zabavamo.Toliko je bandov, da težko izpostavim le enega.
Ali iščeš nove bande, ki bi jih produciral ali delaš le z uveljavljenimi imeni?
Peter: Od leta 2002 ko sem rekel, da bom nehal se nisem prav dosti ukvarjal s produciranjem. Vedno pa rad iščem nove banda, lepo je dobiti veliko ime, a super je dobiti nov, odličen band.
Je zmes računalnika, klaviatur in heavy metala naraven proces ali si imel to v glavi že od nekdaj?
Peter: Začel sem igrati ker sem se hotel kot producent naučiti delati s sampli in podobnim. Igral sem samo death in black metal, tako da ni bilo banda s katerim bi to lahko poizkusil, zato sem ustvaril lasten band. Najprej je šlo le za produkcijo, komadi so prišli na vrsto drugi. Danes je drugače.
na vrh